orgelski zapisi

četrtek, 20. februar 2020

Akademija za glasbo UL vabi


 

Vljudno vabljeni na
MEDNARODNI DNEVI ODDELKA ZA SAKRALNO GLASBO
od 24. do 28. februarja 2020.

S spoštovanjem,
red. prof. Mario Perestegi, spec.
predstojnik OSG

torek, 11. februar 2020

Dva izjemna glasbenika, Ropitz in Ferenčak

Prav v dneh okrog slovenskega kulturnega praznika sta se poslovila dva izjemna duhovnika glasbenika, Štefan Ferenčak in Jože Ropitz. Oba trdna Slovenca sta s svojim delom izrazito presegala neredko ozkost domačega okolja.

Ferenčak je s svojim skladateljskim, teoretskim in organizacijskim delom zaznamoval Mariborsko škofijo. Poleg tega, da je sodeloval pri nastajanju mnogih orgel in napisal kar nekaj ocen, je od leta 1990 je praktično tri desetletja vodil Škofijsko orglarsko šolo. Ob zadnjem srečanju mi je z nekaj grenkobe govoril o zadnjih letih dela, ko se je boril predvsem za ureditev njenega statusa in pošten odnos do učiteljev. Njegova zasebna ljubezen so bile cerkvene ljudske pesmi; neprecenljiva je njegova zbirka pesmaric.
Pogreb bo v sredo, 12. februarja 2020 ob 15. uri v Veržeju.


Jože Ropitz je bil v Krški škofiji več kot 50 let škofijski kantor, skoraj 30 let pa je v Celovcu vodil cerkvenoglasbeno komisijo. Korošci na drugi strani meje so ga spoštovali kot skladatelja, zborovodjo in organizatorja, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti vsakoletne dvojezične seminarje za organiste in zborovodje. Lanskega jubilejnega srečanja se je kljub oslabelosti udeležil in požel iskreno navdušenje udeležencev. Kot vedno, je spodbujal narodno zavest in - kljub težavam - pomen sobivanja dveh narodov.
Pogreb bo v soboto, 15. februarja, ob 14. uri v Kazazah.


petek, 10. januar 2020

Slovensko muzikološko društvo in Orgle Slovenije

V torek, 14. 1., ob 17. uri 

 bo v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu v Ljubljani 
enourna predstavitev z naslovom 

"Orgle Slovenije za prihodnost slovenske muzikologije".

Na dogodku se bomo poleg splošne predstavitve knjige posvetili njeni praktični uporabi, predvsem mnogostranski povezanosti knjige in spletnih strani www.orgle.si. Morda niste vedeli, da imajo vsake od 1094 predstavljenih orgel tudi svojo spletno stran, kjer se podatki dopolnjujejo z zemljevidom, viri, ponekod tudi z zvoki in povezavami na druge spletne vsebine. Dogodek organizira Slovensko muzikološko društvo. Vabljeni!

ponedeljek, 06. januar 2020

ECCE ORGANVM! 17

Sedemnajsta številka revije Ecce organvm! prinaša urednikov osebni kritični pogled na nekatere pojave slovenske orgelske krajine. Esej sicer izgleda kot zaključena celota, vendar je odprta za razpravo, saj le tako lahko začnemo nekatere temnejše plati izboljševati.

 

Vabljeni tudi k branju letnega poročila Ars organi Slovenia, predvsem pa prispevka kolega Andreja Feiniga, ki na nekoliko svojski način govori o značilnostih prav tako slovenske orgelske krajine v Avstriji.

Ecce organvm! je na voljo na povezavi

http://glej.orgle.si

nedelja, 22. december 2019

Latry v Zagrebu

Naslovni organist pariške katedrale Naše Gospe Olivier Latry je v sinoči, 21. decembra zvečer, gostoval v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Povsem francosko-božično obarvan koncert je izvedel na 'univerzalnih' Walckerjevih orglah. Takšna izvedba seveda lahko uspe le Latryju.



Skrivnosti orgelske diplomacije (torej ozadja besed in glasbe) je razkrival v pokoncertnem razgovoru, ki ga je odlično pripravil in vodil hrvaški organist Pavao Mašić. Latry je izpostavil več posebnosti svojega ustvarjalnega dela in pogledov na orgle in glasbo. Poglejmo tri, ki jih bom deloma tudi komentiral.

Prvič.
Vsaka izvedba orgelske glasbe je transkripcija. Najprej zato, ker - podobno kot pri orkestru ali zboru - šele na lokaciji, ko veš, kakšno glasbilo imaš pred seboj, ali celo šele med izvedbo, poustvarjalec natančno ve ali začne raziskovati, kako mora skladbo izvesti, torej, katere registre bo izbral kakšne tempe posameznih segmentov, kje se bo zadržal, kje go izpostavil to ali ono fineso. Vse odvisno od orgel, akustike, v nekaterih primerih tudi odzivnosti publike. Če pomislimo čisto konkretno, skladatelj ne (ali zelo redko) predpiše registre. In, ko pogledamo partituro, ki je npr. štiriglasna, v orglah pa odpremo še oktave ali kvinte, smo že naredili priredbo. Kvint in oktav skladatelj ni napisal. Teoretiki harmonije bi jih zaradi vzporednosti pravzaprav morali prepovedati (so res tako napačne?). Ali pa, če moramo igrati kakšno klavirsko priredbo. Kaj storimo, ko nam zmanjka tipk? Transkripcijo, mar ne? In v pedalu, kolikokrat raje igramo z levo nogo (torej oktavo, pa še 16', da je bas močnejši, čeprav je v notah lega napisana drugače). Akustika cerkve to kliče in mi z njo.

Drugič.
Pri interpretaciji orgelske glasbe ne moremo več govoriti o nemški ali francoski ali kakšni drugi usmeritvi. Intepretacije so postale internacionalne. Deloma se prilagajajo orglam, kot je zgoraj opisano, še bolj pa orgelskim slogom. Danes so slogovni koncerti redki, pa tudi če so, so redko omejeni na obdobje, za katere so orgle najbolj avtentične. Najbrž bi bilo predologočasno. Zato tudi na t.i. italijanske orgle igramo Bacha, vendar bo najbolje zvenel v mednarodni oziroma nekoliko v mediteranski slog usmerjeni interpretaciji. Najti je treba sinergijo med skladbo in glasbilom. Nimamo druge izbire, če smo posajeni za orgle, glasbilo s hkratno univerzalnostjo in lokalno specifičnostjo. K internacionalizaciji interpretacije je pomembno vlogo prispeval internet z možnostmi posnetkov. Poizvajalci se kanalov youTube in podobnih pogosto poslužujejo in po njih skušajo najti svojo interpretacijsko pot.

Tretjič.
Nič se ne zgodi samo od sebe. Latry sebe imenuje l'organiste militaire, torej organist vojak. Pravi, da se je za vsako reč treba boriti. Če njemu, takšni avtoriteti, kaj šele nam na lokalni ravni. Na primer, v Evropi postaja vse bolj akuten problem neraba in neposlušanje orgel. Pomembna rešitev, ki jo je dosegel skupaj s kolegi je postavitev orgel v dvorano Radio France v Parizu. Seveda so bili osnovni razlogi v glasbi, skladbah za mnoge zbore in orkestre, kjer se orgle potrebujejo. Pravi, da je bil to le delni razlog, šlo pa je bolj politično, ko so odgovornim na položajih predstavili, koliko organistov in poslušalcev bo na prihodnjih volitvah njihovih volilcev. Borili so se torej, in v francoskem slogu ne le uporabljali jezik diplomacije ampak tudi diplomatska dejanja. Verjetno ima tudi slovenščina kakšne kvalitete diplomacije, ki jih bomo morali bolje izrabiti.

Še marsikaj je v skoraj uri povedal Latry, o stanju katedrale, o svojem pedagoškem pristopu, snemanjih, tudi nekaj šal je natresel in zanimivih dogodkov. Škoda, ker vas ni bilo.

Dvorana, kot vidimo na sliki, je bila precej polna. Po podatkih na spletni strani ima 1800 sedežev. Po oceni je bilo na koncertu blizu 1000 ljudi, ali malo čez.

(jd)

Časnik Večer ponovno o orglah

Aleksandra Papež iz Trnovske vasi je v dnevniku Večer priobčila kratek a za splošno javnost vsebinsko zadovoljiv prispevek o njihovih novih orglah. Pohvalno kulturnici in časniku. Morda bi še kakšna podrobnost, kakšna posebnost, kakšen orgelsko utrinek iz Pesniške doline popestril in bolje osvetil veselje ...




sreda, 11. december 2019

Nova Gorica v ponedeljek

Knjižnica 
NOVA GORICA 
 
ponedeljek, 16. december 2019, 
ob 18. uri, v dvorani

Orgle sveta in orgle
Slovenije 

 

Vabljeni!