orgelski zapisi

ponedeljek, 22. december 2014

Odmev Slavospeva Mariji iz Pirnič


Matija Tomc: Slavospev Mariji.

Pirniče: Francka Šenk in Tone Potočnik

sobota, 20. december 2014

Pomen financiranja javne glasbene šole - dodatek

Publicist Samo Rugelj in s širokega zornega kota opisal posledice, ki nam sledijo zaradi katastrofalnih potez oblasti. Povezane so z glasbo, predvsem pa s prihodnostjo.

Zakaj je pomembno, da otrok hodi v glasbeno šolo ali k športu.

Finance javnega glasbenega izobraževanja.


petek, 19. december 2014

Angleška uglajenost v Celovcu - Leigh

Težko je natančno reči, kakšen značaj so Mathisovi načrtovalci hoteli dati orglam v celovški stolnici. Po dispozicije sodeč, so imeli v mislih neko francosko osnovo z nekoliko srednjenemškega pridiha. Ob pogledu na lokacijo se takoj tudi pojavi vprašanje, kako so uspeli tako mojstrsko intonirati relativno veliko glasbilo za kor, in pravzaprav ne preveč veliko za tako eminentno cerkev.


Vsekakor je David Leigh sinoči iz njih potegnil vse britansko, kar je mogoče, z vso uglajenostjo fraziranja in tehnike, hkrati tudi z vso prisrčnostjo globoke angleško-irske orgelske duše. To ni bil koncert za strogo srednjeevropsko publiko, celo Reger se je šele v fugi oglasil z nekoliko nemške ostrine. Bilo je predbožično doživetje, a daleč od kakšne naivne božičnice, kakršne včasih oznanjano pod imenom božičnih orgelskih koncertov.

Katedrala v Dublinu.

četrtek, 18. december 2014

Mantuanijevo priznanje Darji Koter


"Koterjeva s svojim strokovnim in raziskovalnim delom intenzivno soustvarja dosežke slovenske muzikološke stroke." Tako se poudari utemeljitev priznanja.

Priznanje ji je Muzikološko društvo podelilo za knjigi Slovenska glasba 1848-1918 in Slovenska glasba 1918-1991. Knjigi sta posledica večletnega poglobljenega sistematičnega študija slovenske glasbene zgodovine in profesorskih izkušenj pedagoške prakse na Glasbeni akademiji ljubljanske Univerze.



Pri svojem raziskovalnem delu se Darja Koter veliko ukvarja z glasbili na Slovenskem. Njena nagnjenost gotovo izhaja iz njenega večletnega delovanja na Ptujskem pokrajinskem muzeju, kjer je uredila največjo razstavo glasbil pri nas. Ob tem se aktivno posveča orglam, kjer je kot ena redkih raziskovalk pri nas doslej obravnavala njihovo oblikovno plat, z zadnjmi referencami pa skuša poseči tudi na področje poustvarjalne prakse, in sicer s teoretično-pedagoškega stališča. Obe interdisciplinarni področji sta pri nas nekako zapostavljeni, zato v prihodnje upamo in pričakujemo še pomembne rezultate.

Bibliografija Darje Koter, kot jo je do danes zabeležil COBISS.


sobota, 13. december 2014

Orgelske piščali iz 3. stoletja (Cuppae, Golubac, Srbija)

Arheologinja Deana V. Ratković iz Beograjskega narodnega muzeja je v zborniku za leto 2011 objavila članek o odkritju in ponovni obravnavi ostankov orgelskih piščali v kraju Golubac ob Donavi, nekaj kilometrov pred sotesko in narodnim parkom Djerdap.


V izvlečku piše: "Orgelske piščali, ki so izdelane iz različnih kombinacij slonove kosti, bakrovih zlitin in srebra, so bile odkrite na območju utrjene antične naselbine Cuppae, ki leži zahodno od današnjega Golubca na obrežju Donave. Prvotna najdba Narodnega muzeja datira v leto 1897 in obsega 7 orgelskih piščali z dolžinami od 155 do 425 mm. [Najdbo je opisal znameniti srbski arheolog Miloje Vasić leta 1909]. Do danes se je od teh piščali ohranilo le 13 posameznih delov, ki jih ni mogoče več sestaviti. Posebej pomemben je delček, na katerem je punktiran napis mojstra Fortunatusa, ki se glasi: FORTVNADV. AGATEMERI. FECTI / FORTVNATVS AGATEMERI. FECIT/. Sodeč po napisu je orgle mogoče datirati v 3. stoletje."

Prispevek je v angleškem jeziku, objavljen in dostopen v Zborniku narodenega muzeja Beograd.

petek, 12. december 2014

Rebra bode školnik vzel, Kaj de za orgli imel.

Mesar deli žival.

(Štrekljeva zbirka)
8651. (Od Ljutomera.)

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de glavo djal?
Glavo de rihtar vzel,
Kaj de za lehterno imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de kožo djal?
Kožo de hlapec vzel,
Kaj de za kepenek imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de rep ja djal?
Rep de kmetič vzel,
Kaj de za bičjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de noge djal?
Noge de kolar vzel,
Kaj de za ročice imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de herbet djal?
Herbet de mlinar vzel,
Kaj de za gredel imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa te sram je djal,
Sram je šoštar vzel,
Kaj de za smolo imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de rogle djal?
Rogle de krojač vzel,
Kaj da za iglenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de šparklje djal?
Šparklje de šivelja vzela,
Kaj de za naprstnik imela.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de vuha djal?
Vuha de spet krojač vzel,
Kaj de za šivenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de jezik djal?
Jezik de mizar vzel,
Kaj de za skoblič imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de oči djal?
Oči de pisač vzel,
Kaj de za očali imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam bode focman djal?
Gobec de fiškar vzel,
Kaj de za šnofalko imel.

Mesar je kravo klal,
Kam pa de rebra djal?
Rebra bode školnik vzel,
Kaj de za orgli imel

Mesar je pa kravo klal,
Kam bode čreva djal?
Creva je mlinar vzel,
Kaj de za žaklji imel.

Mesar je pa kravo klal,
Kam bode bleke djal?
Bleke bode školnik vzel,
Kaj de za note imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam bode pluča djal?
Pluča bode cigan vzel,
Kaj de za dudaš imel.

Mesar pa je kravo klal,
Gdo mu je njo razdaval?
Razdaval je njo kerčmar,
Ker za krave pil mesar.

Mesar je pa kravo klal,
Komu bode še dobič djal?
Dobiček je tud kerčmar vzel,
Kaj bode žnjim veselje imel.

Mesar je pa kravo klal,
Kdaj pa je več neima?
Peneze vse zapil,
Zato ves černi bil, Juhe!
Juhe, juhe, juhe, juhe!
Juhe! ju juhe tralalala.
Konec ali bat ali pa nikaj več.

8651. Zapisal Jos. Stuhec.

ponedeljek, 08. december 2014

Pirniče: Francka Šenk in Tone Potočnik

Mnogi bi radi mislili, da so orgle zgolj solistično glasbilo, kar pa niti zgodovinsko ne drži. Sinoči sta Francka Šenk s svojim polnim in umirjenim sopranom ter Tone Potočnik z izvrstno občuteno registracijo sicer baročno usmerjenih Močnikovih orgel pričarala poslušalcem v Pirničah čudovit romantični večer. Morda bo treba ponovno pretresti, če barok - vključno z Bachom - morda le ni bil poln romantike.



---
V sicer popolni hvaležnosti zaradi vašega izrednega obiska na naših spletnih straneh, včeraj vas je bilo več kot 100, dnevno povprečje pa je okrog 90 ..., bi mi bilo osebno vseeno lepše, če bi se pogosteje videli v živo na kakšnem dogodku od pravih orglah. JD.

ponedeljek, 01. december 2014

Ob 25-letnici OD Maribor

Četrt stoletja je bila z nami Orglarska delavnica Maribor s prvotnim imenom Škofijska orglarska delavnica. Sadove te delavnice, predvsem njihovega navdušenja in srčnosti, občuti danes mariskatera slovenska župnija ali glasbena šola, uspehi pa so se predvsem v zadnjem obdobju nizali tudi onstran državne meje.


Edo Škulj je s pomočjo sodelavcev delavnice v knjigo zbral in uredil osnovne podatke, opisna gradiva, zapise ob blagoslovitvah in mnenja o posameznih orglah od opusa 51 do 113. Nastal je dokument, ki skupaj s predhodno knjigo Ob desetletnici ŠOD na svoj način priča o času orglarstva in orglarskega zorenja v Republiki Sloveniji. Knjiga ima dodatek, ki predstavlja posebno vrednot. V njem so na kratko opisana najbolj ključna in najbolje uspela restavriranja, ki jih je v celotnem obdobju delovanja izvedla ta orglarska delavnica.

nedelja, 30. november 2014

Trojica, Goršič, SOD 2014 - prvi vtis


Neverjetno v slogu. 
Do popolnosti ustrezen program.
Na avtentičnih orglah.

 Izvrstna in poglobljena ustvarjalca. 
Vrhunska interpretacija.

petek, 28. november 2014

Jutri, v soboto, v Ljubljani

V sobota, 29. novembra 2014
SLOVENSKI ORGELSKI DAN

12.45 ORGELSKA POT v središču Ljubljane
začetek pri glavnem vhodu v ljubljansko stolnico
ogled orgel v ljubljanski Stolnici sv. Nikolaja (I. Milavec, op. 26, 1911) in
ogled orgel v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju (F. Goršič, op. 11, 1870 / Orglarska delavnica Maribor, op. 50, 1999)

14.30 OGLED ORGEL v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani (F. Goršič, op. 56, 1891)
predstavitev orgel in poročili o obnovi orgel in orgelske omare (Tomaž Sevšek Šramel, Brane Košir,  Nuša Saje)

15.30 ZNANSTVENI SIMPOZIJ v prostorih Uršulinskega samostana
znanstveni prispevki in diskusija (Barbara Murovec, Katarina Trček, Christoph Bossert, Franci Lazarini, Aleš Nagode, Balázs Szabó, Edo Škulj)

18.00 OBČNI ZBOR Slovenskega orgelskega društva

19.00 ORGELSKI KONCERT v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani
Christoph Bossert in Balázs Szabó (glasba nemške romantike in improvizacije)


Slovenski orgelski dan 2014 bomo izvedli ob zaključku obnove in blagoslovu obnovljenih Goršičevih orgel v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. Te orgle so Goršičevo najboljše delo in ene najpomembnejših zgodovinskih orgel pri nas. Na Orgelski poti (začetek pri glavnem vhodu v ljubljansko stolnico ob 12.45) bomo predstavili orgle Goršičevega "naslednika" Ivana Milavca v stolnici in izvirno Goršičeve orgle v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, ki jih je v sedanji obliki izdelala Orglarska delavnica Maribor. Od 14.30 do 18.00 bomo v uršulinski cerkvi in prostorih samostana podrobneje predstavili obnovljene orgle, prikazali potek obnove in z znanstvenimi prispevki orisali širšo sliko na področju orgel v 2. polovici 19. stoletja.  
Lepo Vas vabimo, da na večernem koncertu ob 19.00 na obnovljenih Goršičevih orglah (1891) v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani prisluhnete izvirni orgelski glasbi iz obdobja romantike in stilni improvizaciji. Nastopila bosta eden vodilnih strokovnjakov za tovrstne inštrumente Christoph Bossert (Nemčija) in Balázs Szabó (Madžarska), ki je pred kratkim osvojil drugo nagrado Mednarodnega orgelskega tekmovanja za veliko nagrado Chartresa. 

Lepo pozdravljeni
Tomaž Sevšek Šramel

http://arsors.blogspot.com/2014/11/slovenski-orgelski-dan.html

torek, 25. november 2014

Barbara Pibernik z Nizozemci

Če ste kdaj zašli na orgelsko Nizozemsko, ste verjetno na vsakem koraku srečevali dve imeni: orglarja Schnitgerja in skladatelja Sweelincka. To sta vlečna konja celotnega in neverjetno razvitega orglarskega pogona v tej mali deželi. Saj se morda spominjate zgodbe, ki sem jo pred nekaj leti zapisal, ko je na predstavitev zaključnega zvezka Orgelske enciklopedije zbralo 9000 tistoč ljudi. Devet tisoč!
Morda tudi ne veste, da je Sweellinck bil zaradi takratnega cerkvenega reda izjemno utesnjen pri svojem ustvarjanju. Kaj bi lahko nastalo, če bi imel proste roke! O tem nam je lepo povedal Marko Motnik na enem od Slovenskih orgelskih dnevov v Velenju. (V soboto je naslednji! V Ljubljani.)


Danes smo, tako kot se najbolje spodobi, praznovali 15 let obnove Goršičevih orgel pri frančiškanih na Tromostovju. Neutrudni Mišo je povedal nekaj dejstev, zmolil kratko molitev, Barbara nam je zaigrala. Mi smo uživali. Brez Schnitgerja, seveda pa s Sweelinckom v izvedbi, na katero bi ušesa dvignila tudi dva moja nizozemska kolega. Hans, ki je direktor njihovega nacionalnega inštituta za orgle, in Pieter, ki kot vrhunski interpret skrbi za orgelske umetnine v ECHO mestu Alkmaarju. Hans vedno trdi, da je treba igrati na tipke navzdol in navzgor. Torej, tudi odstavljati v slogu.

Sicer je ob tej večerni uri posebej sedla romantika, kjer so se barve Goršičevih in malo manj Goršičevih registrov dobro ujele. Nenazadnje, imajo bolj-kot-ne tak karakter, slovensko romantičen. Monnikendamovi Zvonovi so mi priklicali spomin, pravzaprav ne na nizozemske orgle, ampak na njihove množice zvonov in zvončkov po zvonikih, njihovo pritrkavanje, carillion spel, kot rečejo, ko kličejo k pokušini sirov, popoldanskem plesu, v trgovino, v cerkev, skratka na druženje.

Tokrat ne bom potožil, da nismo slišali slovenskih skladb. Ni potrebe, in ni treba, da so povsod zraven. Nekaj je namreč treba predvsem priznati koncertantki Barbari. Vedno bolj nas, poleg interpretacije in svežine, navdušuje s slogovno smelostjo. To potrebujemo. Slogovno smelost.

Izrabite vsako možnost, da pridobite kaj novega znanja in kaj lepega za dušo!

nedelja, 23. november 2014

Obnovljene Goršičeve orgle pri Sveti Trojici

Na sam praznik sv. Cecilije so se župljani župnije Ljubljana - sv. Trojica in sestre uršulinke veselili zaključka obnove Goršičevih orgel. Orglar Brane Košir, ki je dela izvedel, je z rezultatom zadovoljen.


Ali bo kakšen prihajajoči ramovš - morda spet doma iz te župnije - lahko izvajal velikonočne potrese, skoraj messianeovsko ptičje žvrgolenje in podobne doživete skladbe, ki smo jih nekdaj smeli poslušati s tega kora, bomo še videli in morda slišali. Vsekakor pa Goršičeve orgle predvsem s svojo barvitostjo flavt in zmerno uglajenostjo godal zelo ugajajo slovenski duši.

Benedictus po Goršiču za občutek.




petek, 21. november 2014

Cankarjev dom vabi 2014/15

Cankarjev dom je za sezono 2014/15 izdal zgibanko, s katero javnost obvešča in dodatno vabi na orgelske koncerte in prireditve. Posnetek seveda ne nadomesti originala, zato vabljeni v živo.




sreda, 19. november 2014

Renata Bauer v CD

Najprej velja vsekakor čestitati za pogum zahtevnega in raznolikega programa. Potem velja, in to podčrtano, izraziti veselje nad slovensko skladbo, ki jh tako redko slišimo na orgalskih koncertih, in ki skupaj z mnogimi vrstnicami kliče in ponovno kliče k poglobljeni muzikološki obdelavi - analizi, izvajalski praksi in kritiki - slovenskega ustvarjanja za kraljico inštrumentov. Ne trdim, da gre povsod za vrhunsko glasbo, ampak  zaradi prevladujočega nemško-francoskega skladateljskega četverostebrja ob ustvarjalnosti znotraj svojega naroda ne bi smeli prehitro zamahniti z roko.


Glasba nam je dala misliti o kontrastih, morda o trdoti modro osvetljenih piščali v mladem in strastnem Reubkeju, širokopoteznem Lisztu ter posameznih sekvencah Messiaena na eni strani, in na drugi strani milini oranžne, kakor jih je izvajalka naslikala za uvod in zaključek ob mestoma živahni romantiki Saint-Saënsa in ljudsko preprostosti slovanskega rojaka Petra Ebna. Hotela je povedati, in je tudi povedala. Zdi se, da sončna barva vseeno zmaguje.




torek, 18. november 2014

Slovenski orgelski dan




Vabljeni!


ponedeljek, 17. november 2014

Pridobitev v Velenju

Velenjska glasbena šola slovi po dobro organiziranem pedagoškem pristopu in nadpovprečnimi rezultati dijakov glede na večino ostalih glasbenih šol s poukom orgel. Poleg Allgäuerjevih orgel v orgelski dvorani, so nedavno nabavili tudi manjše šolske orgle, ki so jih izdelali v Orglarstvu Močnik.



nedelja, 16. november 2014

Finance javnega glabenega izobraževanja

Izvršni odbor Društva klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA,
Izvršni odbor Društva slovenskih učiteljev kitare - EGTA,
Izvršni odbor Društva slovenskih pevskih pedagogov - EVTA,
Izvršni odbor Društva godalnih pedagogov Slovenije - ESTA,
Slovensko orgelsko društvo, Društvo harfistov Slovenije,
Izvršni odbor Glasbenega društva Saksofonija in
Izvršni odbor Društva slovenskih flavtistov.

Poziv ministru.
Povzetek raziskav.

sreda, 12. november 2014

Analitska organologija

V okviru Ars organi Slovenia izvajamo tudi zahtevnejše statistične obdelave podatkov, ki služijo konkretni uporabi pri načrtovanju v posameznih občinah ali drugih območjih, hkrati pa rezultati lahko nazorno prikažejo stanje izbranih parametrov. V nadaljevanju je prikaz orgelske raznolikosti po slovenskih občinah.




V prikazu se osredotočamo na dva parametra, ki sta prikazana s položajem in velikostjo vsakega mehurčka. Vsak mehurček predstavlja eno slovensko občino. Osnovni element za merilo raznolikosti je orgelski register kot nedeljiv zvočni del orgel. Prikazane so občine z do 12.000 prebivalcev.
Položaj mehurčka kaže na raznolikost orgelske krajine v vsaki občini. Levo od regresijske premice se razvrščajo občine z nižjo stopnjo orgelske raznolikosti, desno tiste z bogato preteklostjo in z večjim sedanjim prizadevanjem za orgelsko dediščino. 
Velikost mehurčka prikazuje relativno število orgel v vsaki občini na 1000 prebivalcev. 

Urejena in kakovostno strukturirana podatkovna zbirka omogoča take in podobne napredne analize, ki jih je mogoče uporabiti za zgodovinsko vrednotenje, ugotavljanje trendov, načrtovanje povezovanja kulturne krajine v razvojne programe izbranega območja ali kot podlago za ciljne promocijske dejavnosti izdelovalcev ali vzdrževalcev orgel.   
Uporabljeni podatki: Ars organi Sloveniae, stanje 2014-06-01; Statistični urad Repblike Slovenije, stanje prebivalstva 2011.

Uporabljena orodja: MS-Access, MS-Excel z dodatki.

torek, 11. november 2014

Leto 1558 - utrinek s Tirolske

Te dni ste/boste morda v Cerkvenem glasbeniku brali o Orglah na počitnicah, kjer je govora o Tirolski, njenih orglah in njenih povezavah s Slovenijo. Počitnice razkrijejo eno plat, delo razkrije drugo. Oboje skupaj in še kaj zraven pa omogoča in olepša življenje. Tule je droben utrinek z delovnega obiska.




nedelja, 09. november 2014

Latry in policaj


Policaji me že dolgo niso ustavili. Morda bo več kot 15 let. Pa priznam, da desna noga ni vedno najlažja.

Zadnjič pa, na poti iz Feldbacha. Ojoj, me prebliskne, ko v poltemi nekje na deželni cesti sredi med krajem koncerta in Šentiljem.zagledam rdečebleščečo palčko.
Sem vozil prehitro? Spregledal kakšen semafor ali označbo? Se blešči v avtu od GPS-a in mislijo, da imam telefon? ...
Dokumenten bitte! Vosniško.
Opa, slovensko, lepo. No, naprej ni šlo.
Wohin ... in tako naprej.
A aus Feldbach? ... Začel je živo spraševati.
Sodelavka je medtem vzela tiste dokumente - ob presenečenju sem ji dal prometno namesto vozniške - in jih po sedanjem protokolu odnesla nekam na skeniranje. Pa je bila kar zadovoljna, kot sem kasneje videl, čeprav je avto napisan na ženo.

Vmes sva se s policajem zapletla v debato o koncertu, o novih orglah. Vse ga je zanimalo, kakšen zvok se mi zdi, če je bilo veliko ljudi, če smo zelo ploskali. Vse je vedel, od kod je bil organist, kakšno glasbo izvaja. Ga je gospa sodelavka že malo postrani gledala, ko mi je medtem izročila tisto vosniško, ki v bistvu ni bila vosniška.

Naj me kar še ustavijo, če se bomo pogovarjali o orglah. Policaji namreč. Tudi slovenski.

četrtek, 06. november 2014

Latry

Poslušati organista tako velikega formata kot je Olivier Latry je svojevrsten privilegij. Ni treba za njim v ZDA ali na Japonsko. Niti ni treba 10 ur sedeti v avtu in ga poslušati v njegovi domači cerkvi v Parizu; ali iti na orgelske počitnice v Francijo - kar sicer ni slabo. Za glasbeni užitek in njegov avtogram zadostuje slaba ura iz MB ali dve iz LJ.


Program je bil pričakovan, verjetno nekoliko prilagojen ušesom, sicer pa izključno francoski, v francoskem slogu, pričakovano z izvrstno prstno in pedalno tehniko, ki jo poslušalec neporedno čuti še posebej v pianih. In nepozabno registracijo, v kateri so se gradacije navzgor in navzdol dobesedno zgladile v enotno glasbo. Pa v Mathisovih orglah iz 2012 ni prav hudo veliko registrov, okrog 50 jih navaja dispozicija. Za drugi podaljšek še improvizacija na alpsko temo in z alpskimi registri od kravjih zvoncev preko veličastva gorske narave v njeni živosti in neživosti nazaj v pastirske piščalke in petje malih ptičjih puhavcev, tik preden ti nagnejo glave in zaspijo.
Digitalne plošče še zdaleč ne dosegajo žive glasbe, niti njegovi posnetki na Obiskih kraljice v eni zadnjih in v eni prihodnjih oddaj. YouTube še manj.
Ne recite, da nimate priložnosti!

nedelja, 26. oktober 2014

nedeljski sms

1. sms deliver 2014.10.26 09:14*
Carissimae, carissimi, brat Ksaver me je spet osrecil, na koru me je bogato obdal s palmicami in praprotnicami. Bogu in br. Ksaverju hvala, mir in dobro. [M]

2. sms deliver 2014.10.26 10:16*
Carissimae, carissimi, brat Ksaver me je spet osrecil, na koru me je bogato obdal s palmicami in praprotnicami. Bogu in br. Ksaverju hvala, mir in dobro. [M] Manuali, pedal in meh tokrat niso ogrozeni



Kaj se dogaja?
Na koru LJ - M.O. se očitno občasno zgodijo posebne reči, namreč, sms je po vseh organoforenzičnih analizah sodeč poslan neposredno s tega kora. Vse kaže, da se je imenovani brat Ksaver spet izkazal, in pošiljajočemu organistu vgradil vsaj dva nova registra, Palmice in Praprotnice. Vsak normalen organolog, in tudi kakšen organist bo seveda takoj in brez trohice dvoma spoznal, da gre za brata F. Ksaverja Križmana, največjega slovenskega orglarja vseh časov, ki se je tokrat verjetno odločil posthumno svojo sled pustiti tudi na drugi strani Ljubljanice

Imenom registrov se ni čuditi, saj je (bil) Križman znan po svoji poimenovalski inovativnosti, na primer Bombardoni Mezzaneti, Ciuffoli protei, Divinare, Trinuna, ipd.[1] Verjetno jih je tokrat moral v sodobni maniri posloveniti - seveda v skladu z nastajajočim večjezičnim slovarjem, kjer sicer slovenskih imen registov ni, ampak to dejstvo zdaj kakopak zanemarimo.

V svojem bogatem poetičnem jeziku bi sicer Križman palmice, to je - verjetno, [M] pa bo najbrž lahko kmalu potrdil - v zgornjem delu vejastno razširjenim drevesastim piščalim, prejkoslej rekel Palmae minores á pavillon[2] (sicer je to botanično zastarelo, zdaj se palmam latinsko reče Arecaceae)[3], tem drugim, praprotnicam, pa bi gotovo rekel Pteridophytae[4] p()pale[51, saj kot je razvidno iz referiranih sms-ov, "pedal in meh tokrat niso ogrozeni" - torej so bile nedvomno postavljene nekam bolj spred, v p(rinci)p(al)[5]. Da pojejo kot živali s krili (pteros), spet ni nobenega dvoma, saj praprotnice (=Pteridophyta[4], torej krilate rastline), tu z lahkoto vsaj etimološko povežemo s ptiči, od koder pa spet o(r)n(i)tološko[6] ni daleč do svetega Frančiška, ki ga pogosto upodabljajo s povsem krotkim ptičem na ramenu.

Da gre vse skupaj za prijetno resnico, jasno in dodatno nakazuje tudi dejstvo, da se je dogodek z zgoraj referiranima rastlinsko nadahnjenimima registroma zgodil prav v času Frančiškovega meseca oktobra, v katerem se najbolj spomninjamo povezanosti asiškega ubožca s prvobitno naravo.

---
* [Objavljeno brez dovoljenja] 
[1] glej Škulj, Križmanova orglarska delavnica, str. 233-240; vsa imena registrov so pri St. Florianu. (http://www.stift-st-florian.at/musik/die-orgeln.html#C), danes nekoliko spremenjeno (http://www.die-orgelseite.de/disp/A_StFlorian_Stiftskirche1.htm)
[2] Goršičev register je Flut a Pavillon 2', tudi v njegovih orglah op.11. v dotični cerkvi
[3] glej npr. http://en.wikipedia.org/wiki/Arecaceae
[4] glej npr. http://en.wikipedia.org/wiki/Pteridophyte 
[5] Križman je register v Admontu poimenoval Ottava ppale, kar je skrajšano p(rinci)pale
[6] Ontologija je temeljna filozofska disciplina, ki govori o biti, bistvu, bivajočem; ornitologija je znanost o ptičih.

   
 

sreda, 22. oktober 2014

Rezervirajte si čas - Latry v Feldbachu

Eden najbolj priznanih svetovnih organistov in improvizatorjev Olivier Latry bo v sredo, 5. novembra ob pol osmih gostoval na Matisovih orglah v Felbachu na Rabi, le dobro uro od Maribora. Izvajal bo dela Boëlyja, C. Francka, L. Vierna, E. Gigouta in Widorja.
Obeta se izvrsten orgelski večer.

petek, 17. oktober 2014

Sklepne faze večjezičnega slovarja

Priprave večjezičnega orgelskega slovarja, v katerem bo prisotna tudi slovenščina, prehaja v sklepno fazo. Večina jezikov je usklajena, nekaj nejasnosti je še pri izrazih, ki so v tej izdaji uvedeni na novo. Sodelavci na mednarodni ravni zaključujemo vsebinsko delo, zadnji pregled pa bo opravljen tudi po nacionalnih/jezikovnih skupinah.
Novembra je načrtovan začetek priprave indeksov v vseh jezikih, korekcije risb in oblikovanje končnega izdelka. Avtor in koordinator Wilfiied Praet sporoča, da tisk in izid načrtuje v začetku prihodnjega leta.


http://arsors.blogspot.com/2013/11/sodelovanje-pri-slovarju-wilfrieda.html

sreda, 15. oktober 2014

Možne težave s koledarjem

Tisti, ki imate koledar.orgle.si povezan s svojimi namiznimi koledarji ali s koledarji v mobilnih napravah (.ics datoteko), boste morda morali spremeniti nastavitve. Gre za spremembo Googlove politike in nepravilno delujoč najnovejši dodatek pri nekaterih programih za koledarje, npr. "Provider for Google Calendar" za ThunderBird.

Predlagamo, da se skušate s koledarjem odslej povezati na kakšen drug način, npr. po CalDAV formatu, ali pa da ne nadgradite dodatkov na zadnje različice.Hvala za razumevanje.

Velika večina, ki koledarju sledite na spletni strani, verjetno niste opazili nobenih težav.


nedelja, 05. oktober 2014

Akvarij, Aviarij, Insektarij, Organarij

Marsikaj se sliši, od zapletenih triosonat do skorajda neizvedljivih Listovskih fug ali Reubkejevih sonat. Potem se delamo učene, analiziramo, primerjamo, modrujemo. A redko se sliši preprostost, ne boste verjeli, morska kumara, sršen in orel. Willischer jih je začutil, koncertantka jih je zadela. Občutek med poslušalstvom pa je bil, da sploh ni bilo otročje, da je bila zelo resna glasba, zelo pomenljiva, ravno prav sodobna in ravno prav pobožna. Pravzaprav niti ne za svetega asiškega Ubožca, bolj za nas, za naše uboštvo in našo preprostost.


petek, 03. oktober 2014

Orgelski koncert v Žireh

V okviru praznovanj ob 100-letnici postavitve orgel (Ivan Milavec, op. 37, 1914) in 120-letnici rojstva organista, zborovodja in skladatelja Antona Jobsta, je bil v soboto, 27. septembra 2014, v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh Orgelski koncert na katerem je nastopil priznani slovenski organist prof. Tone Potočnik. V prvem delu je zaigral šest tokat in sicer: Percy E. Fletcher: FESTIVAL TOCCATA, Pietro A. Yon: TOCCATINA FOR FLUTE, Fernando Giulietti: TOCCATA SOPRA ‘REGINA COELI’, Giuseppe Russolo: TOCCATA SOPRA ‘CRISTO RISUSCITI’, Leon Boëllmann: TOCCATA FROM SUITE GOTHIQUE, op. 25 in Charles-Marie Widor, TOCCATA. Drugi del koncerta je bil posvečen slovenskim skladateljem, med drugim seveda tudi Antonu Jobstu, ki je bil predstavljen  'V STILU KORAČNIC': TEMPO DI MARCIA 1, TEMPO DI MARCIA 2, KORAČNICA, POIGRA in FINALINO.  Nato so sledili še Stanko Premrl: VARIIRANA OBDELAVA PESMI ‘TI O MARIJA’, Matija Tomc: VARIACIJE NA ‘CHRISTUS VINCIT’ in Damjan Močnik: FINALE, posvečeno Tonetu Potočniku.

Mnogoštevilo občinstvo je bilo nad koncertom zelo navdušeno, skladbe so bile izredno zanimive za poslušanje in mojstrsko zaigrane; žirovske orgle zaradi odličnega stanja omogočajo kvalitetno izvedbo. Ker je bil omogočen tudi video prenos s kora s Full HD projekcijo na platno v cerkev, je bil dogodek za poslušalce (tokrat tudi gledalce) še toliko bolj zanimiv, saj so izvajalca lahko v živo spremljali pri "delu". Prof. Potočnika so nagradili z dolgim, gromkim aplavzom in dočakali še dodatek.

Tone Čadež
Foto: D.K.pictures

sreda, 01. oktober 2014

Celovito prenovljen zemljevid

Vsebina zavihka Zemljevid je celovito prenovljena. 3D zemljevid (GoogleZemlja/Google Earth) je umaknjen, zato za delovanje več ne potrebujete dodatka. Na njegovo mesto smo postavili ploski zemljevid z obstoječimi orglami znotraj meja Slovenije, ki ima bistveno več možnosti. Predvsem zdaj lahko sortiramo geolocirane podatke glede na vsebino, na zemljevidu prikažemo le lokacije orgel z določenimi značilnostmi in podobno.


Na desni je seznam vseh podatkov, kamor lahko poljubno klikamo. Nad njimi je okno za filter, kjer vas vabimo, da poskusite naslednje namige:

   vnos "Goršič" da vse kraje z navedbo Goršičevih orgel
   vnos "L16" kraje z znanimi orglami iz 17.stoletja
   vnos "P-2" da kraje z orglami, ki imajo med 20 in 29 registrov
   vnos "sk -" da orgle, ki so v skladiščih (med sk in - je presledek)
   vnos "3m" da vse orgle s tremi manuali


Na zgornji sliki so prikazane orgle z oznako sn, kar pomeni, da stojijo neuporabne.


Nad okencem za filter (in reklamo) je okno za splošno iskanje, kamor lahko vnesete katerikoli kraj, kjer morda iščete podatke - zemljevid se bo na Enter odpeljal tja.
Stranski seznam lahko umaknete s pritiskom na gumbek >>.
Omogočen je Googlov ulični pogled (Street View), ki se občasno sproži tudi sam.

Veseli bomo pripomb in opozoril na napake.

sobota, 20. september 2014

Vabilo v Žiri

Takole nas vabi Tone Čadež v živo (mp3).
Podrobnosti pa zgoraj v koledarju Žiri - Potočnik.

petek, 19. september 2014

O Jobstu in Milavcu v Žireh

V župniji in občini Žiri letos slovesno praznujejo 100 letnico postavitve Milavčevih orgel in 120 letnico rojstva njihovega dolgoletnega organista in skladatelja Antona Jobsta. Domači organist Tone Čadež, ki je glavni motor dogajanja, orglar Marijan Bukovšek in muzikolog dr. Franc Križnar so nocoj prestavili delo  obeh ustvarjalcev, predvsem pa njune presenetljive rezultate in sadove, ki so za njima ostali Žirovcem in vsemu slovenskemu narodu.


Ob praznovanju so izdali knjižico Milavčeve orgle v Žireh, v kateri Čadež v sliki, z besedo in posnetki dokumentov na pregleden način predstavi dogajanja pred 100 leti, in dogajanja pred 5 leti, ko so orgle generalno prenovili, kot uvod pa nam predstavi orgle v njihovem zgodovinskem in tehničnem razvoju.


Na promocijsko inovativnost današnjih Žirovskih ustvarjalcev kaže še priložnostni poštni žig, s katerim dragocenosti svojih korenin Žirovsi razširjajo tudi drugim. Zgledno!


Jobsta se je slovenska javnost najbolj poglobljeno spomnila na portalu RTV Slovenija.

nedelja, 14. september 2014

Plesnivost

POMEMBNO!

Lani smo imeli suho poletje, pnevmatske orgle so odpovedovale zaradi izsušenosti. Letos imamo mokro leto. Marsikje, sploh v podružničnih cerkvah, kjer so morda nedavno "kakovostno" prenovili okna in varnost, in je zato zračenje rešeno neustrezo, se v orglah pojavlja plesnivost. Druge lesene stvari, kot oltarji, spovednice ali klopi, niso tako ogroženi, saj nanje ne piha zrak iz cerkve.

Kaj se dogaja? V orglah piha in tudi zastaja zrak iz cerkve, in po sedanji orglarski doktrini mora v orgle prihajati zrak iz istega prostora. Vendar to hkrati pomeni, da v tisti uri, ko je cerkev sploh odprta, prihaja v orgle drugačen zrak, kot je sicer, ko je cerkev mirna in zaklenjena. Ta zrak je vlažen, ima drugačno temperaturo in je okužen z različnimi klicami bakterij in gliv. Ker po maši kroženje zraka v cerkvi in mehovnem ustroju spet popolnoma ustavimo, se ta drugačen zrak v orglah ustavi, in običajno kondenzira.Glivni trosi imajo tako idealne pogoje za razvoj, ki se najprej pojavi kot majhne pajčevinice, lahko pa se hudo razraste. V nekaterih primerih gre za tako močno razrastplesni, da piščali ne pojejo, ker je jedrna reža pri piščalih preraščena s hifami.

Glive so živa bitja, ki jih ni mogoče ignorirati, kemijska ali biološka vojna z njimi pa je zaenkrat vnaprej izgubljena. So del ekosistema, v katerem tudi mi živimo in se razrastejo, če jim mi s svojim vedenjem omogočimo, da so konkurenčne. In s sedanjim sistemom tesno zaklenjenih cerkva in povprečno enkrattedenskim ali včasih enkratdnevnim hudim ekstremom zračnih razmer, se to brez dvoma dogaja.



Rešitev? Nekateri strokovnjaki vztrajno svetujejo uporabo kemijskih preparatov, drugi čiščenje s krpo. Zdi se, da so te metode učinkovite bolj na krajši rok, saj trosi gliv večinoma preživijo in se bodo začeli razvijati v odraslo bitje takoj, ko bodo okoliščine spet ustrezne, torej naslednji teden ali naslednji večer. V bistvu tudi niti ne vemo, kako tovrstna kemija vpliva na les, barvo in lake, niti fitofarmacevti ne opozarjajo, da ob brisanju piščalja ali sapnice lahko naredimo v orglah več škode kot koristi.

Kaj storiti? Vsekakor lahko marsikaj naredite za orgle. Najprej jih natančno POGLEJTE. Morda se že ob tipkah kaj pojavlja. To lahko obrišete s krpo. Potem OBVEZNO poglejte v omaro. Pri tem PAZITE, da česa ne poškodujete, sploh, če so orgle stare in zato dragocene.


Če je potrebno, ukrepajte. ZRAČITE. Obvezno PREZRAČITE. Vsekakor ODPRITE VRATA orgelskih omar, da bo zrak bolje krožil in pustite čez teden odprta, vsaj priprta. Vsekakor tudi poskrbite, da zrak v cerkvi primerno kroži. To pomeni, primerno odpiranje oken in vrat za izenačevanje temperaturnih in vlažnostnih ekstremov. Če ima cerkev ODPRTINO NA STROPU, in večina starejših cerkva jo ima, poglejte, ali se zrak dviga iz nje - še posebej po maši, ko je v cerkvi več ljudi. Te line so čudovit izenačevalec razmer, kar so nekdaj graditelji zelo dobro vedeli.

Če danes niste pogledali, poglejte čim prej, in SLEDITE spremembam. Mislite in izvedite izenačevanje, poskrbite za umirjanje zračnih razmer po ekstremu, na primer po maši. Kakšen termometer in vlagomer ne bo škodoval. Čim večkrat spustite v orgle običajen zrak, torej vadite nanje med tednom. Župniki pa naj spodbujajo, da se na orglah čim več igra/vadi v navadnih zračnih pogojih.

Nasvete vzemite kot usmeritve. Vsak prostor ima namreč svoje zakonitosti in najboljše rešitve boste gotovo našli sami, če boste dobro opazovali dogajanje.

 

OBVESTITE ŠE DRUGE!


četrtek, 11. september 2014

Statistika obiska januar - september

Obisk spletnega portala Ars organi Sloveniae vztrajno narašča, s povprečno 36 obiskov na dan lani avgusta na 75 obiskov povprečno na dan letos avgusta. Lani smo zapisali, da imamo dnevno za en šolski razred učencev, danes se morda približujemo obisku v podeželski dvorani kulturnega doma. Dnevno 75 kulturnih obiskovalcev! Hvala!



Poglejmo nekaj drugih zanimivosti. Statistika vstopnih datotek kaže, kam obiskovalci in obiskovalke najprej pogledate (povprečje v mesecih januar - avgust 2014):




Ugotovitve:
  1. daleč največ ljudi najprej pogleda na naslovno stran arsors
  2. za vstop se zelo veliko uporabljata strani _podatki in _dogodki
  3. vstopna stran in stran _podatki se stalno uporabljata, torej vseh 8 mesecev (Count of months)
  4. nizko razmerje hits/visits pri _podatki, _dogodki in _obletnice pomeni, da uporabniki prav te strani zelo aktivno uporabljate
  5. visoko razmerje hits/visits na strani _slovar_tabela kaže, da obiskovalci gredo pogledat le eno ali največ dve besedi naenkrat
  6. domnevamo, da stran _oorglah uporabljajo predvsem mladi za šolo
  7. domnevamo, da strani _slovar_tabela in _index_e uporabljajo predvsem uporabniki iz tujine


In še pogled v tujino. Primerjava s statistiko podobne spletne strani za Veliko Britanijo kaže, da se na Slovenskem, presenetljivo, veliko bolj zanimamo za spletne orgelske vsebine kot Britanci. Slednji povprečno na mesec dostopajo do 71540 datotek na strežniku NPOR, Slovenci do 8615 datotek na strežniku ARSORS. Glede na število prebivalcev (60 milijonov proti 2 milijona) to pomeni 0,12% Britancev in 0,43% Slovencev, torej skoraj 4 krat večje povpraševanje na Slovenskem.

nedelja, 07. september 2014

Križevci - Otvoritev novih orgel in Anita Kralj

V Križevcih pri Ljutomeru se veselimo novih orgel, ki so jih delno iz gradiv v tujini kupljenih orgel sestavili v delavnici Draga Lukmana. Prve zvoke je s kratkim koncertom iz njih izvabila Anita Kralj. Poslušali smo Bacha, Buxtehudeja in Vierna. Anita je koncertu dodala tudi svoj vokalni glasbeni prispevek.


Prvi vtis o orglah je zelo dober, predvsem velja pohvaliti vidno in zvočno skladnost s sicer ne preveč ugodno arhitekturo cerkve. Blagoslov orgel bo na nedeljo povišanja Svetega križa, 14. septembra ob 9. uri.

Minuta za predokus.

sobota, 06. september 2014

Mazej pri Trojici


Jernej z deli Buxtehudeja, Bacha, Messiaena in Dupreja. 
(in Frescobaldija)
Perfekcionistično in perfektno.
Več sledi.

ponedeljek, 01. september 2014

Glasba v šoli in vrtcu - o orglah

Letošnja dvojna številka strokovne revije za učitelje in učiteljice glasbenega pouka prinaša kar dva prispevka, ki obravnavata orgle.
V prvem, z naslovom Orgle - približajmo se jim v njihovih presežnikih, je predstavljen program Ars organi Sloveniae in nekaj osnovih informacij o orglah, njihovi zgodovini in sestavi. Nanizane so možnosti, kje in kako je mogoče orgle vključiti v glasbeno in celovito vzgojo otrok, na primer kot tehniški, umetnostnozgodovinski ali glasbenokulturni dan. Pri pripravah in izvedbi takih dogodkov zZ Ars organi Sloveniae učiteljem z veseljem priskočimo na pomoč.
V drugem prispevku dr. Franc Križnar poglobljeno obravnava in analizira vsa znana dejstva Janečkovih Orgel v produžnični cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu (Škofja Loka).


Revijo je mogoče dobiti v večini slovenskih šol in vzgojnoizobraževalnih ustanov. Vabljeni k branju.

petek, 15. avgust 2014

Morda boste pokukali čez mejo

Kolega Ivan mi je poslal povezavo na seznam večjih orgelskih dogodkov po Evropi. Vabljeni k branju, morda tudi k udeležbi - aktivni ali pasivni.

http://www.orgelmeisterkurse.de/en/organ-festivals
http://www.orgelmeisterkurse.de/en/competitions

Že aprila pa smo vam ponudili tole:

http://arsors.blogspot.com/2014/04/orgelski-festivali-po-evropi.html

sobota, 09. avgust 2014

Imate mnenje?

Spoštovani ljubitelji orgel!

Zanima nas, ali imate kakšno mnenje na odstavek:
 "Cerkveni nastop dua Kaje in Matīssa je unikaten projekt, v katerem se križajo različne glasbene senzibilnosti, od Kajine improvizatorske prakse in njenega študija klasične kompozicije, do Matīssevih jazzovskih in rockerskih afinitet. Za nameček pa je vse skupaj umeščeno še v sila poseben, a zelo zgovoren ambient sakralne arhitekture."

Naveden je na spletni strani:
http://imagosloveniae.net/matiss-cudars-in-kaja-draksler-duo/

Odzivi dobrodošli na arsors@jarina.org

četrtek, 07. avgust 2014

Novih 20 fotografij na georganum.net

Vabljeni na ogled 20 novih fotografij s terena: 
Italija, Poljska, Španija, avstrijska dela Koroške in Štajerske, nekaj domačih.
pod zavihkom
> imaginarium <
glej čisto spodaj

Orgle v Železni Kapli imajo letnico 1652.

sreda, 06. avgust 2014

Utrinek s terena

Verjetno boste opazili, iz česa je izdelan križ na steni.


četrtek, 31. julij 2014

Knjigarna v nekdanji katedrali. Orgle.

Kolegi z Nizozemske me večkrat presenetijo z kakšnimi posebnostmi njihove, sicer izjemne zgodovinske dediščine orgel. Po svoje žalostno, kar se tiče katedrale nekdanjega benediktinskega samostana v Zwolle in njenega posvečenega namena, a glede na razmere morda še najbolj elegantna rešitev. Marsikje je videti veliko bolj katastrofalne rešitve.


ponedeljek, 28. julij 2014

Raziskovalci orgel na terenu

Poletje je čas za terensko delo, pri katerem Ars organi Sloveniae združuje moči z različnimi drugimi ustanovami in posamezniki iz Slovenije in tujine. Letos je prioriteta Koroška, od Šmohorja do Radelj, od Kort do Krke.



nedelja, 27. julij 2014

PEDALFORUM

PEDALFORUM je inovativna mednarodna ustanova s prav posebnim poslanstvom. Osnovni namen je raziskovanje in širjenje znanja o glasbilih s pedalno klaviaturo od renesanse do danes. Svoje navdušenje in izkušnje izražajo na pedalnih klavirjih različnih slogovnih obdobij, orglah, pedalnem čembalu in drugih glasbilih.
Dodatne informacije, predvsem o napovedanih tečajih, si lahko ogledate na njihovi spletni strani
www.pedal-forum.com

sobota, 26. julij 2014

Tečaji SCD

Slovensko Ceclijino društvo vabi na 3. tečaj za zborovodje (T. Faganel), 5. tečaj liturgičnega orglanja in improvizacije (D. Miklavčič) in tečaj popularne duhovne glasbe (J. Pucihar in D. Močnik), ki bodo od 29. do 31. avgusta v samostanu v Velesovem. Prijavite se lahko do 14. avgusta. Dodatne informacije na spletni strani www.scd.si ali po tel. 031 879 281.

sobota, 05. julij 2014

Špela in Andreja

Bilo je tako, kot smo napovedali. Živo, zračno, muzikalno.

petek, 04. julij 2014

Minuta za predokus - jutri v Bohinju

Bohinj bo jutri, v soboto, čudovit v svoji naravi in ljudeh.
Morda boste ostali do večera,
ko boste naravni lepoti in odlični domači kuhinji v naših gostilnah
lahko pridružili kulturno doživetje.

Poslušali bomo izredno lahkotno in živo glasbo.

Minuta glasbe 
 z akustične vaje za predokus.


Vljudno vabljeni na četrti koncert v okviru
13. POLETNEGA ORGELSKEGA CIKLUSA,
v soboto, 5. 7. 2014, ob 20:30,
v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju,
na katerem se nam bo predstavil
glasbeni duo MUSICA CALAMUS
z flavtistko ŠPELO KRŽAN in orglavko ANDREJO GOLEŽ.

torek, 01. julij 2014

Koncert Srednja vas v Bohinju

Cerkev sv. Martina, Srednja vas v Bohinju
Duo MUSICA CALAMUS

GLASBA DRUŽINE BACH, OČE & SIN

Špela Kržan, flavta
Andreja Golež, orgle
sobota, 5. 7. 2014, ob 20.30



Špela Kržan je z odliko zaključila magistrski  študij flavte na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, v razredu  prof. H. Schmeiserja. V okviru mednarodne  izmenjave  študentov  Erazmus,  je  študirala na „Conservatoire national superieur de  musique et de danse de Paris“ pri prof. V.  Lucas, S. Cherrier in P. Bernold. Dec. 2011 in jan. 2012 je kot solistka nastopila z Izraelskim komornim orkestrom, Israel Chamber Orchestra in se predstavila z Bachovo Suito za orkester št. 2 v h-molu. Septembra 2009 je zmagala na mednarodnem tekmovanju za flavto v Izraelu „Haifa  International Flute  Competition  2009“. Uspešno se je udeležila tudi drugih med- narodnih tekmovanj. Izpopolnjevala se je na številnih poletnih  šolah pri priznanih profesorjih.  Špela  Kržan  nadaljuje  solistično  kariero  kot  koncertna  flavtistka  doma  in  v  tujini.  Pomembno  mesto  v  njenem  glasbenem  ustvarjanju predstavlja komorna glasba. Je članica številnih komornih zasedb, Musica Calamus (flavta-orgle), duo FlaVia (flavta - violina), ChiliArtQuartet,  kvartet flavt Flautistica,  v duetu z violo  in drugih. Občasno  sodeluje  tudi  z  Dunajsko  ljudsko  opero  Wiener  Volksoper, s katero se je dec. 2010 in jan. 2011 udeležila novoletne orkestrske  turneje na Japonsko. Bila je dolgoletna članica  mladinskega simfoničnega orkestra Wiener Jeunesse Orchester,  s katerim se je febr. 2008 udeležila orkestrske turneje v Bombay  in sodelovala s Symphony Orchestra of  India.

Andreja  Golež  je  zaključila  šolanje  na  Gimnaziji  Velenje  in  Srednji glasbeni šoli Velenje (orgle v razredu mag. E. Zapušek),  študij orgel je nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju (razred prof. R. Scholz) in na konservatoriju za glasbo in ples v Parizu (razred M. Bouvard in O. Latry). Z  odliko je zaključila magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo – Mozarteum v Salzburgu (razred H. Lucke). Je  nagrajenka  slovenskih  in  tujih  tekmovanj,  koncertna  orglavka,  veliko  se  posveča  tudi  koncertiranju  v  raznih  ko- mornih  zasedbah.  Trenutno  je  predse- dnica  Slovenskega  orgelskega  društva,  kjer se intenzivno ukvarja z organizacijo  orgelskih  projektov  na  državnem  nivo- ju. Glavno težišče njenega delovanja pa  predstavlja vzgoja novih rodov orglavcev  na  osnovni  in  srednji  stopnji  Glasbene  šole Velenje in orglarski šoli sv. Jožefa v Celju, kjer deluje tudi kot  umetniški vodja šole.

sobota, 28. junij 2014

Vpis na Orglarsko šolo v Ljubljani

Orglarska šola v Ljubljani vabi k vpisu. Več na povezavi:
http://orglarska.lj.rkc.si/vpis-v-orglarsko-solo-za-leto-201415

petek, 27. junij 2014

Znamke z orglami v Žireh

V Žireh so ob 100 letnici Milavčevih orgel izdali osebno poštno znamko, ki jo lahko uporabljate v notranjem prometu Pošte Slovenije.





sobota, 21. junij 2014

Dnevi odprtih vrat v Žireh

Ta konec tedna si lahko v Žireh podrobno ogledate zadnje orgle iz delavnice Ivana Milavca, ki jih je mojster postavil leta 1914. Vsekakor vredno ogleda in prisluha. Organizatorjem čestitamo za trud in izjemno prizadevnost.

 Zgibanko in napoved dogodkov v letošnjem septembru lahko najdete na  http://www.zupnija-ziri.si/

ponedeljek, 16. junij 2014

12. revija mladih slovenskih orglavcev v Žireh

V okviru praznovanj ob 100-letnici postavitve orgel (Ivan Milavec, op. 37, 1914) in 120-letnici rojstva organista, zborovodja in skladatelja Antona Jobsta, je v soboto, 31. maja 2014, v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh potekala 12. revija mladih slovenskih orglavcev. Srečanje sta organizirala Glasbena šola Škofja Loka in Slovensko orgelsko društvo v sodelovanju z Župnijo Žiri.
Na reviji je nastopilo 19 učencev in dijakov orgel iz petnajstih glasbenih šol iz vse Slovenije. Izvajali so dela različnih skladateljev (Regerja, Mendelssohna, Schumanna, Liszta … in tudi dveh slovenskih, Tomca in Premrla). Vse skladbe so bile primerno izbrane za orgelski inštrument z romantično dispozicijo in pnevmatsko trakturo, kakršne so žirovske orgle.
Na začetku je vsem navzočim zaželel dobrodošlico domači župnik g. Igor Jereb, nato pa je imel krajši pozdravni nagovor ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač. V nadaljevanju so prav vsi nastopajoči v svojem izvajanju pokazali izredno mero muzikalnosti, tehnične dovršenosti, nekateri že pravo virtuoznost. Pri vseh je bilo opaziti, da so, ob pomoči svojih mentorjev, v svoj nastop vložili ogromno dela; ne samo v študij izvajane skladbe, določen izziv so predstavljale tudi orgle, s katerimi so se prvič srečali in se jim je bilo potrebno prilagoditi. Tudi zato so skoraj vsi že pred revijo prišli v Žiri in se pobliže spoznali z inštrumentom.
Nad mladimi orglavci je bilo navdušeno tudi mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo na prireditvi. Z gromkim aplavzom so nagradili prav vsakega nastopajočega, koncert pa je bil za poslušalce še toliko bolj zanimiv, ker so izvajalce lahko opazovali tudi "v živo" pri igranju; omogočen je bil namreč video prenos s kora na platno v cerkvi (kar sicer ni običajno na orgelskih koncertih).
Nastopajočim in obiskovalcem srečanja sta se na koncu zahvalila tudi Andreja Golež, predsednica Slovenskega orgelskega društva, in Klemen Karlin, koordinator srečanja.

Tone Čadež
Foto: Peter Pokorn ml.


sreda, 11. junij 2014

Spletna orgelska glasba


Nič ne more nadomestiti žive orgelske glasbe. Letošnji maj nam je ponudil pestro izbiro. Upam, da ste jo vsaj malo izkorisitli . Če ne, imate v prihodnjih mesecih še kar nekaj možnosti.

Od doma pa lahko obilo orgelske glasbe najdete na naslednjih povezavah:

http://musicareligiosa.nl/
http://www.organlive.com/
http://www.positivelybaroque.com/

Obiske kraljice na programu ARS, vsako nedeljo, običajno ob 19.00.
http://ars.rtvslo.si/obiskikraljice/
oziroma
http://ava.rtvslo.si/#ra.ars;;

Tu in tam tudi kaj s spremljavo orgel, sicer pa kakovostna in poslušljiva zborovska glasba je tu:
http://minnesota.publicradio.org/radio/services/cms/listen/choral/

nedelja, 08. junij 2014

Orgle& Jasna Komar in Veronika Celarc

V Papirnici pri Škofji Loki že, odkar v kapeli Jezusovih blagrov stojijo orgle, lahko spremljamo dobro pripravljene in lepo obiskane orgelske koncerte. Mednarodni cikel Orgle& je bil letos šesti, in se je zaključil z nastopom dveh Slovenk, ki študirata v tujini, Veronike in Jasne. Program je bil svež, zelo nov, skoraj neznan, vsekakor pa slabo poznan, še posebej zelo zanimive sodobne skladbe 20. stoletja. Poslušalci seveda nismo preslišali izredne, dobesedno čustvene dinamike v rogu in živo spretnih pasaž v orglah.
Murni v okolici kapele so program lepo popestrili in pravzaprav postali del predstave. Morda bi v to kapelo in v tako pisano druščino med rog in orgle (in murne) dobrodošlo sodilo še kakšno delo ali priredba slovenskega skladatelja. Na misel mi je prihajal Krekov Eremit, na primer.
Zdi se, da sta mladi ustvarjalki lepo uigrana ekipa in publika vsekakor lahko pričakujemo še lepe skupne nastope.Morda je za tako kombinacijo glasbil posebej poslušna glasba romantičnih slogovnih smeri.



Programska knjižica