GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

sreda, 28. maj 2014

Dve minutki za pokušino

Tomaž Sevšek kot izvajalec Messiaena in Durufléja.

M       D

Naslednjič se oglasite v živo!

Dvojezična imena krajev

V seznamu orgel so bila posodobljena imena krajev, ki ležijo na sedanjih ali nekdanjih dvojezičnih območjih v Italiji in Avstriji, in za mesta, ki jim v slovenskem jeziku rečemo drugače, kot jih danes uradno v tisti državi imenujejo. Imena so zdaj v večini primerov dvojezična.
Odprta vprašanja so ostala pri tistih krajih, ker gre za različne razlage veljavnosti nekdanjih in sedanjih imen in tam, kjer iz dostopnih zgodovinskih virov še ni bilo mogoče ugotoviti historične topografije.
Možne so tudi napake, zato bo vsaka pomoč ali nasvet dobrodošel.

torek, 27. maj 2014

Pariz s Tomažem Sevškom

Orgelska glasba Pariza v letih do II. svetovne vojne
La musique d'orgue de Paris avant la deuxieme guerre mondiale
Jehan Alain, Olivier Messiaen, Maurice Duruflé
Tomaž Sevšek, orgle (Franc Goršič 1870 2M+P/25 - OD Maribor 1999 3M+P/58)
Ljubljana, Frančiškanska cerkev na Tromostovju
Župnija Marijinega oznanjenja Ljubljana in Frančiškanski samostan
V sodelovanju z Institut français in Imago Sloveniæ


Tomaž Sevšek se v zadnjem obdobju uveljavlja predvsem na dveh nekoliko obrobnih področjih slovenskega orgelskega poustvarjanja. Z baročno glasbo ga večinoma srečujemo v komornih zasedbah, solistično pa mu ugajajo Francozi, predvsem skoraj sodobni Pariz. Tudi ambienti njegove glasbene govorice so različni. V baroku bolj posvetni, v pravkar zaključenem stoletju zelo sakralni - prav obratno od prevladujočega mnenja o razvoju orgelske glasbe. Ali pač ne. Morda je prav prva polovica preteklega stoletja prinesla človeštvu toliko tehničnih in duhovnih novosti, ki so povzročale tudi hude zunanje vojne, da je postalo razcepljeno v sebi in je iskalo zatočišča v meditaciji. Morda so prav Alain, Messiaen in Duruflé to potrebo čutili, in zato iskali povezave z navidez trdnejšim arhaikom (ne le stare glasbe, tudi prvinskosti človeka in povezanosti z naravo) in sodobnim antropocenom, kot dobo, v kateri človek samega sebe izključujoče postavlja v središče, pozablja na Boga, naravo, tudi sočloveka, pozablja celo na svoje lastne, dane duhovne in telesne zmožnosti.

Kakšna je avtentična izvedba francoske glasbe na sicer nekoliko bolj nemško naravnanih orglah sicer istega obdobja, bodo morda kdaj povedali ljudje, ki analitsko zmorejo združiti tehniško in umetniško poustvarjalno govorico. Vtis ni bil slab. Zdelo se je, da se je Tomaž dobro znašel v kvazifrancoski registraciji in interpretaciji. Koncert je pravzaprav izzvenel kot ena sama dolga a nikakor razvlečena skladba z uvodno témo, osrednjo meditacijo in zaključno ponovitvijo téme. Zanimivo in zelo primerno za sakralni prostor! Morda smo pri nekaterih delih Vnebohoda pričakovali še nekoliko počasnejše tempe, čeprav je vprašanje, kako bi zvenele v goršičevski metriki, morda predolgočasno. Bog je očitno počasi odhajal v nebesa, oziroma nas ni v bistvu nikoli zares zapustil. Morda je zmanjkalo nekoliko barvne gradacije ob postopih navzgoor, ki naj bi melodično simbolizirali Vnebohod. Sicer je vtis brezhibne izvedbe neodvisnosti spremljevalnega vrvenja in osrednjih meditacijskih melodij bil brez dvoma izjemen.

S strani poslušalcev je bilo vsekakor všečno, da nam je pripravil kar obsežno besedilo o zvočnem času ustvarjalcev, še bolj pa to, da nas je pred igranjem osebno nagovoril. Po prvem, torej (kon)tekstu na koncertnem listu izpod znanstveno zvenečega peresa Katarine Šter, smo se na nekatere zvočne besede lahko bolje pripravili. Po drugem, torej osebni komunikacijski gesti, smo vedeli, da bo za orgle sédel človek - in s tem smo v cerkvi poslušalci, ki nas kljub zelo stilsko ozkem koncertu sploh ni bilo malo, postali bolj ljudje. To potrebujemo morda zato, ker je predvsem Messiaen kljub časovni bližini, idejno in duhovno zelo oddaljen od prevladujoče, žal nekoliko otrdele cerkvenoglasbene miselnosti vzhodnega dela Alp. Ljudje smo pač iz mesa in krvi, in komunikacija je lažja, če vemo, da so takšni tudi naši soljudje, ustvarjalci in poustvarjalci.

Kot osebni vtis, Jurij Dobravec za Ars organi Sloveniae

http://arsors.blogspot.com/2014/05/dve-minutki-za-pokusino.html


ponedeljek, 26. maj 2014

Ana Benedičič v Dravljah

Ana Benedičič, dijakinja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, je nocoj izvedla odličen celovečerni orgelski recital. Poslušali smo dela dveh Bachov, Vivaldija, Rističa, Schuberta, Berwalda in Douboisa. Program je bil zrelo pripravljen, vsekakor več kot primeren za to stopnjo, predvsem pa odlično raznolik za poslušalce. Za ta leta izjemno suverenost je mlada glasbenica pokazala predvsem pri izvedbi zahtevnejših skladb, sploh Duboisove Toccate. Prvič smo javno slišali skladbo njenega sošolca v razredu mentorice Nine Frank, Andraža Rističa, kjer je posebej navdušila fuga v Finalu, za poslušalce na dušo je bila namenjena Ave Maria s sopranistko Moniko Fele, nikakor pa ne bo mogoče pozabiti muzikalne uigranosti štiriročne igre s Stino Strehar.. Delo orgelskega oddelka na Konservatoriju očitno rojeva odlične sadove.

nedelja, 25. maj 2014

Andrej Feinig v Šentjakobu

Andrej Feinig prihaja iz glasbene družine, kjer so bile orgle vedno član družine. Študiral je pravo, po diplomi pa je dodal še nekaj let študija zborovskega dirigiranja in orgel na visoki šoli Mozarteum. Uči v domači Glasbeni šoli. Za orgle ga je ponovno navdušil indijski glasbenik Šri činmoj (1931 - 2007) in celovški stolni organist Klaus Kuchling. Je tudi član škofijske orgelske komisije ter piše članke o glasbi za verski tednik Nedelja. Znan je po dolgoletnem sodelovanju z recitalistom Jankom Krištofom, s katerim ga veže ljubezen do kulture in duhovnosti.





Fotografije na georganum.net

Na spletno stran www.georganum.net smo v Imaginarium dodali 30 novih fotografij orgel z različnih koncev Slovenije in ostale Evrope. Fotografije na GeOrganum so prosto na voljo za uporabo. Za večje formate (originali so večinoma veliki 6000x4000 točk) se lahko oglasite na naše e-poštne naslove.
Vabljeni!

sobota, 24. maj 2014

Vabilo na predstavitev pouka orgel v Mariboru

Konservatorij za glasbo in balet Maribor vabi na predstavitev orgel in pouka orgel v sredo, 28. maja ob 18. uri v učilnici 68 na matični šoli Center. Predstavitev bo ponudila nekaj najpomembnejših informacij o zgodovini orgel in orgelske glasbe ter o zgradbi in delovanju inštrumenta, učenci pa bodo imeli priložnost, da šolske elektronske orgle tudi sami preizkusijo.
Več na povezavi.

petek, 23. maj 2014

Akademija za glasbo v CD, drugič

Na dobre reči se splača večkrat pomisliti, in bolj poglobljeno.
Hvala za spodbudo, morda bo spodbuda še za koga.
Osebni vtis za Ars organi Sloveniae.

četrtek, 22. maj 2014

Akademija za glasbo v CD

Javni nastop študenta in študentk orgel Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda izr. prof. Renate Bauer. Anita Kranj, Nina Frank, Maruša Mavrič in Teodor Žalik. In pianistka Andreja Kosmač v vlogi orkestra v Yonovi skladbi.
Od najvišje ustanove, ki pri nas poučuje orgle, oziroma njihovih študentov, se vedno pričakuje največ. Pri natančnosti, slogovni ustreznosti, izvedbeni muzikalnosti, predvsem pa izraženi vživetosti izvajalca. O zadnjem, ki pravzaprav edina očara vsakega poslušalca, ne glede skladbo ali njegovo ali njeno predhodno znanje, bi veljalo kdaj kaj več napisati. Vživetost je namreč stik notranjosti skladatelja in notranjosti poslušalca, stik, ki je končni cilj glasbe. Tokrat je bilo v dvorani presenetljivo malo kašljanja. Ne verjamem, da je bil slučaj. Poslušalci so dojemali. Bili so očarani. Izstopali sta seveda obe podiplomki, posebej Nina Franko s pestro izbiro programa in izvedbo, ki se mi zdi po vseh merilih že neverjetno blizu velikim interpretom. Osebna zahvala za Bachovo tokato 540, naskončno ponavljajoče se širjenje terc-kvint-oktav proti nebesom in sekund proti zemlji.



Video posnetek, ki vam seveda ne bo mogel nadomestiti žive glasbe, bo na voljo na YouTube kanalu Akademije za glasbo. Pohvalno za AG!

Neposredna povezava na posnetek.

sreda, 21. maj 2014

ARSORS in evropske historične orgle

Nizozemski Nationaal Instituut Voor de Orgelkunst (NIvO) je v organološki javnosti znan predvsem po najobširnejšem leksikonu zgodovinskih orgel, znanstveni obdelavi orgel Arpa Schnitgerja in izjemno odmevnih promocijskih akcijah, na primer 7000 udeležencev na predstavitvi Leksikona leta 2009.
Institut je lani pričel razvijati evropsko platformo za historične orgle. Gre za program, v katerem bi zbrali podatke in predvsem ovrednotili historičnost na evropski, oziroma svetovni ravni. Doslej so namreč taka vrednotenja potekala na nacionalnih ravneh in niso primerljiva.
Projekt je v pripravljalni fazi, v njem pa sodeluje 10 držav. Slovenijo zastopa Ars organi Sloveniae. Projektu boste lahko sledili na naših spletnih straneh.


Dva pogleda na Schnitgerjeve orgle v Laurenskerk v Alkmaarju.

četrtek, 15. maj 2014

Cankarjev dom - Thierry Escaich

Doumevanje orgelskega poustvajranja ima pri izvajalcih in poslušalcih dva pola. Na eni strani so tisti, ki vedo natančno, kako mora biti nekaj izvedeno, vse: kaj je barok, kaj nemška romantika, morda tudi to, kaj je preciznost batalle ali sprotnost kinospremljave; brez presenečenj, brez slogovnih odmikov. Na drugi strani so izvajalke, izvajalci in vsi njihovi spremljevalci, ki ob pogledu ali pomisleku na orgelsko glasbo najprej vdihnejo. Potem se jim v glavi v trenutku zavrti pol glasbene zgodovine in geografije. In potem pustijo, da nastane to, kar je Bach v svojem času imenoval Soli Deo gloria ali morda Lobe den Herren. Pa niti ni treba imenovati, saj to pove glasba. V izjemnem francoskem vehementu (med kot-da Nakićevi jezičniki v CD ga je sicer najbrž malo pogrešal ... ) je celo Dorska dobila pariški šarm, pa še morda za dih kaj drugega, francoskega. A posebej bleščeče so bile improvizacije: Thierry Escaich nam ni naslikal le majskih cvetlic z dobrave in odštekane kukavice (in kakšnega orla vmes), ampak vso širno sredozemsko floro in favno od arabske modalnosti do ravelovskega utripanja bobnov (morda so Hanibalovi sloni pedalirali od morja čez Alpe).
Če ne prideš poslušat, zamudiš. Za vedno.




http://www.escaich.org/
(priporočam francosko različico spletne strani!)
http://www.cd-cc.si/sl/glasba/thierry-escaich-4231/
Spet kliče nas venčani maj - odlomek improvizacije na dano temo*
Thierry Escaich, Cankarjev dom, 14.5.2014

----
* Za bralce in bralke, ki ne poznajo: improvizacija na dano temo pomeni, da izvajalec dobi med koncertom notni zapis z neko melodijo, oziroma (redko) izbere med nekaj melodijami, ki mu jih organizator predlaga pred koncertom. To je lahko tema iz kakšne skladbe znanega skladatelja, kakšna ljudska pesem ali kar takrat tik prej izmišljena melodija. Organizator koncerta ali kdo iz publike ob predložitvi teme tudi izrazi glasbeno obliko ali slog, v katerem naj bo improvizacija izvedena. Posebno so zanimive skladbe, ki jih izvajalec sploh ne pozna, jih pa dobro pozna poslušalstvo. Escaich je najprej izvedel improvizacijo na temo Lobe den Herren, ki jo gotovo pozna, in je bilo napovedano, da bo v baročnem slogu. V romantičnem slogu je izvedel improvizacijo (preludij in fugo) na sakralno ljudsko pesem Spet kliče nas venčani maj (Andrej Vavken), v prostem slogu pa slovensko ljudsko Slišala sem ptičko pet, zapela je ku-ku.

sreda, 14. maj 2014

Historična poustvarjalna praksa - Darja Koter



Historična poustvarjalna praksa - možnosti in perspektive v slovenski glasbeni kulturi je bil naslov javnega predavanja, ki ga je dr. Darja Koter izvedla ob svoji izvolitvi v naziv redne visokošolske profesorice. Darja Koter je celovita osebnost, in iz predavanja je bilo jasno, da razumeva pedagoško delo na vseh stopnjah, da ima v glavi slovensko glasbeno zgodovino, da iz prakse pozna kulturno dediščino in muzealstvo, in da ima odličen pregled nad glasbilarstvom slovenskega kulturnega prostora. Pravzaprav je iz njenega predavanja bilo zaslediti nekaj zelo pomembnega: klic po so-delovanju. Namreč, za celovitost dojemanja glasbe ne zadostuje, oziroma je treba intenzivno presegati stanje, da se glasbene akademije in konservatoriji držijo formalizma izvajalske prakse, muzikološki oddelki pa razvijajo besedišče; ni dovolj, da izvajalec naštudira polne in prazne pike ali rombe z raznimi ligaturami, ali da iste pike ali kljukice naštudira teoretik; ni dovolj, da vsak referirata (le ali pretežno) svoje predhodnike. Prav tako ne zadostuje tista kakovost, ko se strokovnjaki kulturne dediščine posvečajo le restavratorstvu "v okviru finančnih možnosti", pedagogi pa le z dijaki in študenti, "v okviru učnega programa".
Kakovost je v sodelovanju, so-delovanju. Smisel glasbe je poslušanje. In poslušalci smo zahtevni.

Želeti si je, da bi se izvajalci in proučevalci še bolj še bolj povezovali. Smisel glasbe je poslušanje, in to ozaveščeno poslušanje.

nedelja, 11. maj 2014

Fagius v Zgornih Pirničah

Slovensko orgelsko društvo je s koncertom Hansa Fagiusa letošnji 13. poletni orgelski ciklus začelo na orglah orglarstva Močnik iz 2013 v Zgornjih Pirničah. Vtisi s fotografij ali posnetki seveda ne morejo nadomestiti dejanskega dogodka, ki je v svoji slogovni raznolikosti zazvenel v očitno odlični povezanosti orglarja, organista in glasbila.

 

torek, 6. maj 2014

Turetta in Messiaen

ORGELSKA DELA OLIVIERA MESSIAENA
Organist Pierpaolo Turetta
Cerkev Sv. Frančiška v Šiški

Messiaenova glasba je nekaj prav posebnega. Mnogi menijo, da je meditativna, a zdi se, da je s svojimi kontrasti in predvsem silovitostjo bila meditativna le v točno določenih okoliščinah. Zdi se kot da njemu ne zadostuje akustično kockasti in v negativ obrnjeni Plečnikov panteon. Turettov Messiaen s svojim izjemnim interpretacijskim potencialom bi rabil najmanj eno podolgovato gotsko stavbo - kdor je bil v Parizu, ve, katero. In celo njena statičnost ni zadosti, ker je te glasbe hkrati preveč in premalo. Prezahtevna je za eno dimenzijo ušes in umanjka ji mnogoplastna celovitost vseh čutov. V katedrali izvajanja bi se morale prikazovati posamezne besede besedil ali slik, ki jih je skladatelj meditiral. Luči bi morale obarvati zvoke. Kadilnice z različnimi duhovi bi se morale vrteti na stranskih oltarjih.
Messiaen ne le potrebuje veliko, ogromno katedralo, on za svojo hvalnico z vsemi čuti in za vse čute potrebuje celotno Božje stvarstvo. Tako tudi mi.

Kratek zvočni vtis mp3.

Seznam izvajanj Oliviera Messiaena po svetu, in (skoraj) vse o skladatelju.






ponedeljek, 5. maj 2014

Orgelska učilnica

Te dni je bila vsebina pod zavihkom "o orglah" zamenjana z novo podstranjo, ki se imenuje orgelska učilnica. V njej so na voljo krajši poučni sestavki z različnih področij orgel in organografije. Struktura podstrani je urejena tako, da je na levi strani mogoče izbrati posamezno področje. Za začetek je pripravljenih 15 poskusnih sestavkov, ki so uvrščeni v enega ali več področij: akustika, organologija, orglarji, skladatelji, teorija, tujina, zanimivo, zgodovina, zgradba. Vsebine bomo stalno dopolnjevali.
Vabljeni k sodelovanju!