orgelski zapisi

sreda, 04. junij 2014

Messiaen v Šiški

Pierpaolo Turetta je imel sinoči v Šiški precej lažje delo pri registraciji Messiaena kot Tomaž Sevšek nedavno pri frančiškanih na Tormostovju. Vendar je bil vtis v podolgovati cerkvi boljši. Zvok se ni razlival v neznano in ni krožil po stebriščih, kot imamo občutek pod Plečnikom. Meditacija pride v dolgi cerkvi bolj do izraza. Izvedba v Šiški je bila sicer izjemno meditativna, organist si je zelo veliko časa vzel za drugi stavek Vnebohoda, kjer bi morda lahko še kaj več povedal z barvami. Binkoštna maša je novejše Messiaenovo delo, bolj improvizacija na sprotne zvoke, notranje in zunanje, v bistvu pa za poslušalca zelo preprosto, slikovito razumljivo. Na trenutke se zdi, da so tako mašo zahtevali od njega, torej nevsiljivo, pvoedno. Morda so kakšni kontrasti v glasbenem dialogu bili nenavadno široki, oziroma globine niso bile predstavljene kot globine morja, ampak bolj kot napoved potresa. Vsekakor je to izpadlo zanimivo barvito, in celo ščinkavci so potem prišli lepo do izraza. Poslastica za sladokusce!

 


Tokrat smo pripravili grafično primerjavo štirih izvedb, in sicer od zgoraj navzdol Tomaž Sevšek, 27.5.2014 na Tromostovju in Pierpaolo Turetta v Šiški, 3.6.2014. Za primerjavo v tretji vrsti Olivier Latry iz 2008 na precej nemško disponiranih orglah v Royal Albert Hall Organ v Londonu, povzeto s spletne strani YouTube
in četrti primer, izvedbo na skoraj avtentičnem Messiaenovem glasbilu, vskeakor pa v avtentičnem ambientu v Notre Dame v Parizu, ki je na tej povezavi YouTube. Latry je tu izvedbo vzel skrajno impresivno. Splača se počakati na odmev na koncu skladb!



Morda se motim, ampak iz slike se da domnevati, da je Turetta v drugem piano stavku čakal odmeve zvokov iz cerkve, ki jih sicer v forte I. in III. stavka zaradi močnejše intonacije z neposredne bližine glasbila ni bilo mogoče dobro slišati. Sevšku je cerkev hitreje odgovarjala, oz. bila bolj zvočno suha, je pa v tretjem stavku gradacijo reduciral na goršičevske registrske možnosti. Spodnja dva v izvedbi Latryja sta lahko bolj izkoristila registrski obseg in zvočne možnosti izvedbe.

Ni komentarjev:

Objavite komentar