GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

nedelja, 30. november 2014

Trojica, Goršič, SOD 2014 - prvi vtis


Neverjetno v slogu. 
Do popolnosti ustrezen program.
Na avtentičnih orglah.

 Izvrstna in poglobljena ustvarjalca. 
Vrhunska interpretacija.

petek, 28. november 2014

Jutri, v soboto, v Ljubljani

V sobota, 29. novembra 2014
SLOVENSKI ORGELSKI DAN

12.45 ORGELSKA POT v središču Ljubljane
začetek pri glavnem vhodu v ljubljansko stolnico
ogled orgel v ljubljanski Stolnici sv. Nikolaja (I. Milavec, op. 26, 1911) in
ogled orgel v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju (F. Goršič, op. 11, 1870 / Orglarska delavnica Maribor, op. 50, 1999)

14.30 OGLED ORGEL v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani (F. Goršič, op. 56, 1891)
predstavitev orgel in poročili o obnovi orgel in orgelske omare (Tomaž Sevšek Šramel, Brane Košir,  Nuša Saje)

15.30 ZNANSTVENI SIMPOZIJ v prostorih Uršulinskega samostana
znanstveni prispevki in diskusija (Barbara Murovec, Katarina Trček, Christoph Bossert, Franci Lazarini, Aleš Nagode, Balázs Szabó, Edo Škulj)

18.00 OBČNI ZBOR Slovenskega orgelskega društva

19.00 ORGELSKI KONCERT v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani
Christoph Bossert in Balázs Szabó (glasba nemške romantike in improvizacije)


Slovenski orgelski dan 2014 bomo izvedli ob zaključku obnove in blagoslovu obnovljenih Goršičevih orgel v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. Te orgle so Goršičevo najboljše delo in ene najpomembnejših zgodovinskih orgel pri nas. Na Orgelski poti (začetek pri glavnem vhodu v ljubljansko stolnico ob 12.45) bomo predstavili orgle Goršičevega "naslednika" Ivana Milavca v stolnici in izvirno Goršičeve orgle v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, ki jih je v sedanji obliki izdelala Orglarska delavnica Maribor. Od 14.30 do 18.00 bomo v uršulinski cerkvi in prostorih samostana podrobneje predstavili obnovljene orgle, prikazali potek obnove in z znanstvenimi prispevki orisali širšo sliko na področju orgel v 2. polovici 19. stoletja.  
Lepo Vas vabimo, da na večernem koncertu ob 19.00 na obnovljenih Goršičevih orglah (1891) v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani prisluhnete izvirni orgelski glasbi iz obdobja romantike in stilni improvizaciji. Nastopila bosta eden vodilnih strokovnjakov za tovrstne inštrumente Christoph Bossert (Nemčija) in Balázs Szabó (Madžarska), ki je pred kratkim osvojil drugo nagrado Mednarodnega orgelskega tekmovanja za veliko nagrado Chartresa. 

Lepo pozdravljeni
Tomaž Sevšek Šramel

http://arsors.blogspot.com/2014/11/slovenski-orgelski-dan.html

torek, 25. november 2014

Barbara Pibernik z Nizozemci

Če ste kdaj zašli na orgelsko Nizozemsko, ste verjetno na vsakem koraku srečevali dve imeni: orglarja Schnitgerja in skladatelja Sweelincka. To sta vlečna konja celotnega in neverjetno razvitega orglarskega pogona v tej mali deželi. Saj se morda spominjate zgodbe, ki sem jo pred nekaj leti zapisal, ko je na predstavitev zaključnega zvezka Orgelske enciklopedije zbralo 9000 tistoč ljudi. Devet tisoč!
Morda tudi ne veste, da je Sweellinck bil zaradi takratnega cerkvenega reda izjemno utesnjen pri svojem ustvarjanju. Kaj bi lahko nastalo, če bi imel proste roke! O tem nam je lepo povedal Marko Motnik na enem od Slovenskih orgelskih dnevov v Velenju. (V soboto je naslednji! V Ljubljani.)


Danes smo, tako kot se najbolje spodobi, praznovali 15 let obnove Goršičevih orgel pri frančiškanih na Tromostovju. Neutrudni Mišo je povedal nekaj dejstev, zmolil kratko molitev, Barbara nam je zaigrala. Mi smo uživali. Brez Schnitgerja, seveda pa s Sweelinckom v izvedbi, na katero bi ušesa dvignila tudi dva moja nizozemska kolega. Hans, ki je direktor njihovega nacionalnega inštituta za orgle, in Pieter, ki kot vrhunski interpret skrbi za orgelske umetnine v ECHO mestu Alkmaarju. Hans vedno trdi, da je treba igrati na tipke navzdol in navzgor. Torej, tudi odstavljati v slogu.

Sicer je ob tej večerni uri posebej sedla romantika, kjer so se barve Goršičevih in malo manj Goršičevih registrov dobro ujele. Nenazadnje, imajo bolj-kot-ne tak karakter, slovensko romantičen. Monnikendamovi Zvonovi so mi priklicali spomin, pravzaprav ne na nizozemske orgle, ampak na njihove množice zvonov in zvončkov po zvonikih, njihovo pritrkavanje, carillion spel, kot rečejo, ko kličejo k pokušini sirov, popoldanskem plesu, v trgovino, v cerkev, skratka na druženje.

Tokrat ne bom potožil, da nismo slišali slovenskih skladb. Ni potrebe, in ni treba, da so povsod zraven. Nekaj je namreč treba predvsem priznati koncertantki Barbari. Vedno bolj nas, poleg interpretacije in svežine, navdušuje s slogovno smelostjo. To potrebujemo. Slogovno smelost.

Izrabite vsako možnost, da pridobite kaj novega znanja in kaj lepega za dušo!

nedelja, 23. november 2014

Obnovljene Goršičeve orgle pri Sveti Trojici

Na sam praznik sv. Cecilije so se župljani župnije Ljubljana - sv. Trojica in sestre uršulinke veselili zaključka obnove Goršičevih orgel. Orglar Brane Košir, ki je dela izvedel, je z rezultatom zadovoljen.


Ali bo kakšen prihajajoči ramovš - morda spet doma iz te župnije - lahko izvajal velikonočne potrese, skoraj messianeovsko ptičje žvrgolenje in podobne doživete skladbe, ki smo jih nekdaj smeli poslušati s tega kora, bomo še videli in morda slišali. Vsekakor pa Goršičeve orgle predvsem s svojo barvitostjo flavt in zmerno uglajenostjo godal zelo ugajajo slovenski duši.

Benedictus po Goršiču za občutek.




petek, 21. november 2014

Cankarjev dom vabi 2014/15

Cankarjev dom je za sezono 2014/15 izdal zgibanko, s katero javnost obvešča in dodatno vabi na orgelske koncerte in prireditve. Posnetek seveda ne nadomesti originala, zato vabljeni v živo.




sreda, 19. november 2014

Renata Bauer v CD

Najprej velja vsekakor čestitati za pogum zahtevnega in raznolikega programa. Potem velja, in to podčrtano, izraziti veselje nad slovensko skladbo, ki jh tako redko slišimo na orgalskih koncertih, in ki skupaj z mnogimi vrstnicami kliče in ponovno kliče k poglobljeni muzikološki obdelavi - analizi, izvajalski praksi in kritiki - slovenskega ustvarjanja za kraljico inštrumentov. Ne trdim, da gre povsod za vrhunsko glasbo, ampak  zaradi prevladujočega nemško-francoskega skladateljskega četverostebrja ob ustvarjalnosti znotraj svojega naroda ne bi smeli prehitro zamahniti z roko.


Glasba nam je dala misliti o kontrastih, morda o trdoti modro osvetljenih piščali v mladem in strastnem Reubkeju, širokopoteznem Lisztu ter posameznih sekvencah Messiaena na eni strani, in na drugi strani milini oranžne, kakor jih je izvajalka naslikala za uvod in zaključek ob mestoma živahni romantiki Saint-Saënsa in ljudsko preprostosti slovanskega rojaka Petra Ebna. Hotela je povedati, in je tudi povedala. Zdi se, da sončna barva vseeno zmaguje.




torek, 18. november 2014

ponedeljek, 17. november 2014

Pridobitev v Velenju

Velenjska glasbena šola slovi po dobro organiziranem pedagoškem pristopu in nadpovprečnimi rezultati dijakov glede na večino ostalih glasbenih šol s poukom orgel. Poleg Allgäuerjevih orgel v orgelski dvorani, so nedavno nabavili tudi manjše šolske orgle, ki so jih izdelali v Orglarstvu Močnik.



nedelja, 16. november 2014

Finance javnega glabenega izobraževanja

Izvršni odbor Društva klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA,
Izvršni odbor Društva slovenskih učiteljev kitare - EGTA,
Izvršni odbor Društva slovenskih pevskih pedagogov - EVTA,
Izvršni odbor Društva godalnih pedagogov Slovenije - ESTA,
Slovensko orgelsko društvo, Društvo harfistov Slovenije,
Izvršni odbor Glasbenega društva Saksofonija in
Izvršni odbor Društva slovenskih flavtistov.

Poziv ministru.
Povzetek raziskav.

sreda, 12. november 2014

Analitska organologija

V okviru Ars organi Slovenia izvajamo tudi zahtevnejše statistične obdelave podatkov, ki služijo konkretni uporabi pri načrtovanju v posameznih občinah ali drugih območjih, hkrati pa rezultati lahko nazorno prikažejo stanje izbranih parametrov. V nadaljevanju je prikaz orgelske raznolikosti po slovenskih občinah.




V prikazu se osredotočamo na dva parametra, ki sta prikazana s položajem in velikostjo vsakega mehurčka. Vsak mehurček predstavlja eno slovensko občino. Osnovni element za merilo raznolikosti je orgelski register kot nedeljiv zvočni del orgel. Prikazane so občine z do 12.000 prebivalcev.
Položaj mehurčka kaže na raznolikost orgelske krajine v vsaki občini. Levo od regresijske premice se razvrščajo občine z nižjo stopnjo orgelske raznolikosti, desno tiste z bogato preteklostjo in z večjim sedanjim prizadevanjem za orgelsko dediščino. 
Velikost mehurčka prikazuje relativno število orgel v vsaki občini na 1000 prebivalcev. 

Urejena in kakovostno strukturirana podatkovna zbirka omogoča take in podobne napredne analize, ki jih je mogoče uporabiti za zgodovinsko vrednotenje, ugotavljanje trendov, načrtovanje povezovanja kulturne krajine v razvojne programe izbranega območja ali kot podlago za ciljne promocijske dejavnosti izdelovalcev ali vzdrževalcev orgel.   
Uporabljeni podatki: Ars organi Sloveniae, stanje 2014-06-01; Statistični urad Repblike Slovenije, stanje prebivalstva 2011.

Uporabljena orodja: MS-Access, MS-Excel z dodatki.

torek, 11. november 2014

Leto 1558 - utrinek s Tirolske

Te dni ste/boste morda v Cerkvenem glasbeniku brali o Orglah na počitnicah, kjer je govora o Tirolski, njenih orglah in njenih povezavah s Slovenijo. Počitnice razkrijejo eno plat, delo razkrije drugo. Oboje skupaj in še kaj zraven pa omogoča in olepša življenje. Tule je droben utrinek z delovnega obiska.




nedelja, 9. november 2014

Latry in policaj


Policaji me že dolgo niso ustavili. Morda bo več kot 15 let. Pa priznam, da desna noga ni vedno najlažja.

Zadnjič pa, na poti iz Feldbacha. Ojoj, me prebliskne, ko v poltemi nekje na deželni cesti sredi med krajem koncerta in Šentiljem.zagledam rdečebleščečo palčko.
Sem vozil prehitro? Spregledal kakšen semafor ali označbo? Se blešči v avtu od GPS-a in mislijo, da imam telefon? ...
Dokumenten bitte! Vosniško.
Opa, slovensko, lepo. No, naprej ni šlo.
Wohin ... in tako naprej.
A aus Feldbach? ... Začel je živo spraševati.
Sodelavka je medtem vzela tiste dokumente - ob presenečenju sem ji dal prometno namesto vozniške - in jih po sedanjem protokolu odnesla nekam na skeniranje. Pa je bila kar zadovoljna, kot sem kasneje videl, čeprav je avto napisan na ženo.

Vmes sva se s policajem zapletla v debato o koncertu, o novih orglah. Vse ga je zanimalo, kakšen zvok se mi zdi, če je bilo veliko ljudi, če smo zelo ploskali. Vse je vedel, od kod je bil organist, kakšno glasbo izvaja. Ga je gospa sodelavka že malo postrani gledala, ko mi je medtem izročila tisto vosniško, ki v bistvu ni bila vosniška.

Naj me kar še ustavijo, če se bomo pogovarjali o orglah. Policaji namreč. Tudi slovenski.

četrtek, 6. november 2014

Latry

Poslušati organista tako velikega formata kot je Olivier Latry je svojevrsten privilegij. Ni treba za njim v ZDA ali na Japonsko. Niti ni treba 10 ur sedeti v avtu in ga poslušati v njegovi domači cerkvi v Parizu; ali iti na orgelske počitnice v Francijo - kar sicer ni slabo. Za glasbeni užitek in njegov avtogram zadostuje slaba ura iz MB ali dve iz LJ.


Program je bil pričakovan, verjetno nekoliko prilagojen ušesom, sicer pa izključno francoski, v francoskem slogu, pričakovano z izvrstno prstno in pedalno tehniko, ki jo poslušalec neporedno čuti še posebej v pianih. In nepozabno registracijo, v kateri so se gradacije navzgor in navzdol dobesedno zgladile v enotno glasbo. Pa v Mathisovih orglah iz 2012 ni prav hudo veliko registrov, okrog 50 jih navaja dispozicija. Za drugi podaljšek še improvizacija na alpsko temo in z alpskimi registri od kravjih zvoncev preko veličastva gorske narave v njeni živosti in neživosti nazaj v pastirske piščalke in petje malih ptičjih puhavcev, tik preden ti nagnejo glave in zaspijo.
Digitalne plošče še zdaleč ne dosegajo žive glasbe, niti njegovi posnetki na Obiskih kraljice v eni zadnjih in v eni prihodnjih oddaj. YouTube še manj.
Ne recite, da nimate priložnosti!