GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

ponedeljek, 22. december 2014

Odmev Slavospeva Mariji iz Pirnič


Matija Tomc: Slavospev Mariji.

Pirniče: Francka Šenk in Tone Potočnik

sobota, 20. december 2014

Pomen financiranja javne glasbene šole - dodatek

Publicist Samo Rugelj in s širokega zornega kota opisal posledice, ki nam sledijo zaradi katastrofalnih potez oblasti. Povezane so z glasbo, predvsem pa s prihodnostjo.

Zakaj je pomembno, da otrok hodi v glasbeno šolo ali k športu.

Finance javnega glasbenega izobraževanja.


petek, 19. december 2014

Angleška uglajenost v Celovcu - Leigh

Težko je natančno reči, kakšen značaj so Mathisovi načrtovalci hoteli dati orglam v celovški stolnici. Po dispozicije sodeč, so imeli v mislih neko francosko osnovo z nekoliko srednjenemškega pridiha. Ob pogledu na lokacijo se takoj tudi pojavi vprašanje, kako so uspeli tako mojstrsko intonirati relativno veliko glasbilo za kor, in pravzaprav ne preveč veliko za tako eminentno cerkev.


Vsekakor je David Leigh sinoči iz njih potegnil vse britansko, kar je mogoče, z vso uglajenostjo fraziranja in tehnike, hkrati tudi z vso prisrčnostjo globoke angleško-irske orgelske duše. To ni bil koncert za strogo srednjeevropsko publiko, celo Reger se je šele v fugi oglasil z nekoliko nemške ostrine. Bilo je predbožično doživetje, a daleč od kakšne naivne božičnice, kakršne včasih oznanjano pod imenom božičnih orgelskih koncertov.

Katedrala v Dublinu.

četrtek, 18. december 2014

Mantuanijevo priznanje Darji Koter


"Koterjeva s svojim strokovnim in raziskovalnim delom intenzivno soustvarja dosežke slovenske muzikološke stroke." Tako se poudari utemeljitev priznanja.

Priznanje ji je Muzikološko društvo podelilo za knjigi Slovenska glasba 1848-1918 in Slovenska glasba 1918-1991. Knjigi sta posledica večletnega poglobljenega sistematičnega študija slovenske glasbene zgodovine in profesorskih izkušenj pedagoške prakse na Glasbeni akademiji ljubljanske Univerze.



Pri svojem raziskovalnem delu se Darja Koter veliko ukvarja z glasbili na Slovenskem. Njena nagnjenost gotovo izhaja iz njenega večletnega delovanja na Ptujskem pokrajinskem muzeju, kjer je uredila največjo razstavo glasbil pri nas. Ob tem se aktivno posveča orglam, kjer je kot ena redkih raziskovalk pri nas doslej obravnavala njihovo oblikovno plat, z zadnjmi referencami pa skuša poseči tudi na področje poustvarjalne prakse, in sicer s teoretično-pedagoškega stališča. Obe interdisciplinarni področji sta pri nas nekako zapostavljeni, zato v prihodnje upamo in pričakujemo še pomembne rezultate.

Bibliografija Darje Koter, kot jo je do danes zabeležil COBISS.


sobota, 13. december 2014

Orgelske piščali iz 3. stoletja (Cuppae, Golubac, Srbija)

Arheologinja Deana V. Ratković iz Beograjskega narodnega muzeja je v zborniku za leto 2011 objavila članek o odkritju in ponovni obravnavi ostankov orgelskih piščali v kraju Golubac ob Donavi, nekaj kilometrov pred sotesko in narodnim parkom Djerdap.


V izvlečku piše: "Orgelske piščali, ki so izdelane iz različnih kombinacij slonove kosti, bakrovih zlitin in srebra, so bile odkrite na območju utrjene antične naselbine Cuppae, ki leži zahodno od današnjega Golubca na obrežju Donave. Prvotna najdba Narodnega muzeja datira v leto 1897 in obsega 7 orgelskih piščali z dolžinami od 155 do 425 mm. [Najdbo je opisal znameniti srbski arheolog Miloje Vasić leta 1909]. Do danes se je od teh piščali ohranilo le 13 posameznih delov, ki jih ni mogoče več sestaviti. Posebej pomemben je delček, na katerem je punktiran napis mojstra Fortunatusa, ki se glasi: FORTVNADV. AGATEMERI. FECTI / FORTVNATVS AGATEMERI. FECIT/. Sodeč po napisu je orgle mogoče datirati v 3. stoletje."

Prispevek je v angleškem jeziku, objavljen in dostopen v Zborniku narodenega muzeja Beograd.

petek, 12. december 2014

Rebra bode školnik vzel, Kaj de za orgli imel.

Mesar deli žival.

(Štrekljeva zbirka)
8651. (Od Ljutomera.)

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de glavo djal?
Glavo de rihtar vzel,
Kaj de za lehterno imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de kožo djal?
Kožo de hlapec vzel,
Kaj de za kepenek imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de rep ja djal?
Rep de kmetič vzel,
Kaj de za bičjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de noge djal?
Noge de kolar vzel,
Kaj de za ročice imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de herbet djal?
Herbet de mlinar vzel,
Kaj de za gredel imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa te sram je djal,
Sram je šoštar vzel,
Kaj de za smolo imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de rogle djal?
Rogle de krojač vzel,
Kaj da za iglenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de šparklje djal?
Šparklje de šivelja vzela,
Kaj de za naprstnik imela.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de vuha djal?
Vuha de spet krojač vzel,
Kaj de za šivenjak imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de jezik djal?
Jezik de mizar vzel,
Kaj de za skoblič imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam pa de oči djal?
Oči de pisač vzel,
Kaj de za očali imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam bode focman djal?
Gobec de fiškar vzel,
Kaj de za šnofalko imel.

Mesar je kravo klal,
Kam pa de rebra djal?
Rebra bode školnik vzel,
Kaj de za orgli imel

Mesar je pa kravo klal,
Kam bode čreva djal?
Creva je mlinar vzel,
Kaj de za žaklji imel.

Mesar je pa kravo klal,
Kam bode bleke djal?
Bleke bode školnik vzel,
Kaj de za note imel.

Mesar pa je kravo klal,
Kam bode pluča djal?
Pluča bode cigan vzel,
Kaj de za dudaš imel.

Mesar pa je kravo klal,
Gdo mu je njo razdaval?
Razdaval je njo kerčmar,
Ker za krave pil mesar.

Mesar je pa kravo klal,
Komu bode še dobič djal?
Dobiček je tud kerčmar vzel,
Kaj bode žnjim veselje imel.

Mesar je pa kravo klal,
Kdaj pa je več neima?
Peneze vse zapil,
Zato ves černi bil, Juhe!
Juhe, juhe, juhe, juhe!
Juhe! ju juhe tralalala.
Konec ali bat ali pa nikaj več.

8651. Zapisal Jos. Stuhec.

ponedeljek, 8. december 2014

Pirniče: Francka Šenk in Tone Potočnik

Mnogi bi radi mislili, da so orgle zgolj solistično glasbilo, kar pa niti zgodovinsko ne drži. Sinoči sta Francka Šenk s svojim polnim in umirjenim sopranom ter Tone Potočnik z izvrstno občuteno registracijo sicer baročno usmerjenih Močnikovih orgel pričarala poslušalcem v Pirničah čudovit romantični večer. Morda bo treba ponovno pretresti, če barok - vključno z Bachom - morda le ni bil poln romantike.



---
V sicer popolni hvaležnosti zaradi vašega izrednega obiska na naših spletnih straneh, včeraj vas je bilo več kot 100, dnevno povprečje pa je okrog 90 ..., bi mi bilo osebno vseeno lepše, če bi se pogosteje videli v živo na kakšnem dogodku od pravih orglah. JD.

ponedeljek, 1. december 2014

Ob 25-letnici OD Maribor

Četrt stoletja je bila z nami Orglarska delavnica Maribor s prvotnim imenom Škofijska orglarska delavnica. Sadove te delavnice, predvsem njihovega navdušenja in srčnosti, občuti danes mariskatera slovenska župnija ali glasbena šola, uspehi pa so se predvsem v zadnjem obdobju nizali tudi onstran državne meje.


Edo Škulj je s pomočjo sodelavcev delavnice v knjigo zbral in uredil osnovne podatke, opisna gradiva, zapise ob blagoslovitvah in mnenja o posameznih orglah od opusa 51 do 113. Nastal je dokument, ki skupaj s predhodno knjigo Ob desetletnici ŠOD na svoj način priča o času orglarstva in orglarskega zorenja v Republiki Sloveniji. Knjiga ima dodatek, ki predstavlja posebno vrednot. V njem so na kratko opisana najbolj ključna in najbolje uspela restavriranja, ki jih je v celotnem obdobju delovanja izvedla ta orglarska delavnica.