orgelski zapisi

petek, 25. december 2015

Edo Škulj - zlatomašnik

Danes, na božič, je poseben dan za našega vodilnega organologa, dr. Eda Škulja. Na Brezjah je obhajal zlato mašo. V mašnika je bil posvečen pred petdesetimi leti v Argenitni in prav na praznik Kristusovega rojstva je bil novomašnik. Želimo obilo blagoslova in in še naprej vsaj toliko dobre volje in ustvarjalne zagnanosti!



ponedeljek, 07. december 2015

15. mednarodna orgelska šola Velenje - prijava

Od 7. do 9. februarja 2016 bo v Velenju potekala že 15. mednarodna orgelska šola pod vodstvom profesorja Guntherja Rosta iz Gradca. Poleg tradicionalnih metod in klasične orgelske interpretacije se bodo udeleženci dotaknili tudi vloge orgel v prihodnosti, novih oblik orgelskega zvoka in meja zmogljivosti instrumenta. Prijave sprejemajo do 8. januarja.
Dodatne informacije in prijavnica na spletni strani GŠ Velenje.
www.gsvelenje.si/p/izobrazevanje/mojstrski-tecaji-1/orgle/

nedelja, 29. november 2015

Na tem pokopališču počiva

ORGLAR
PETER ROJC
PISKAČEV

*1811 +1894



V Podbrezjah so danes v okviru Pirčevih dnevov odkrili spominsko sobo rojaku Petru Rojcu. Upamo, da so s tem dejanjem dali zgled župnijam, v katerih so se rodili ali delovali slovenski orglarji, ki so skozi slovensko zgodovino sodelovali pri razvoju slovenske glasbe in splošne kulture.

sobota, 28. november 2015

Hibšerjeva improvizacija Caecilia

Zagrebški organist Milan Hibšer je na YouTube objavil improvizacijo, ki jo je nedavno v Stični izvedel na koralno temo Caecilia, famula tua, Domine, quasi apis tibi argumentosa deservit. Vabljeni k poslušanju in ogledu fotografij.

sreda, 25. november 2015

Spomin na Petra Rojca

KD Tabor Podbrezje vabi na 13. Pirčeve dneve. Letos so se posvetili orglarju, domačinu Petru Rojcu.


ponedeljek, 23. november 2015

Prvi CD s slovensko orgelsko glasbo

Nina Frank je na orglah na Trsteniku, ki jih je letos izdelalo orglarstvo Kolar, posnela ploščo s slovensko orgelsko glasbo. Po naših podatkih gre za prvi zvočni izdelek, na katerem so izključno skladbe domačih skladateljev.  Za pogum čestitamo organistki, orglarju in župniji!


Morda resno prihaja čas, ko se bodo izvajalci nehali bati izvajati sladbe slovenskih umetnikov, glasbeni zgodovinarji in muzikologi pa bodo svoje sicer nemajhno znanje začeli usmerjati v raziskave, ki bodo privedle do avtentične izvajalske prakse. Ja, in tudi od skladateljev bomo v tej smeri lahko v prihodnje pričakovali več vehementa, tudi v mednarodno sceno.

torek, 17. november 2015

O Križmanu na Dunaju

Včeraj je bilo na Dunajski Univerzi za glasbo in odrske umetnosti predavanje o pomenu avstrijskih orglarskih šol 18. stoletja. Predavatelj, stolni organist iz Linza Wolfgang Kreuzhuber, je posebej izpostavil Frančiška Ksaverja Križmana, njegova dela in njegove učence.



nedelja, 15. november 2015

Stična 2015 DSCG

Slovensko Cecilijino društvo je tokrat v Stični priredilo že tradicionalni Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov. Okrog 60 udeležencev iz matične domovine in zamejstva je poslušalo in aktivno sodelovalo na predavanjih in glasbenih delavnicah. V večernem koncertu se je lepo izkazal domači pevski zbor Chorus Sitticensis, zagrebški organist Milan Hibšer pa nam je predstavil svojo diplomsko fugo in zanimivo improvizacijo na koral o sveti Ceciliji, ki ga ima društvo v svojem znaku.




Milan Hibšer 2015 - minuta za pokušino.

Milan Hibšer, Zagreb, 
improvizacija ne temo korala z besedilom Caecilia, famula tua, Domine, quasi apis tibi argumentosa deservit.



Predstavljeni so bili tudi najnovejši dosežki Ars organi Sloveniae (pdf),
dodatki pa so na strani datalab.georganum.net

sreda, 11. november 2015

Dan cerkvenih glasbenikov

 Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov 2015

Stična, Cistercijanska opatija – Župnija Stična, sobota 14. novembra 2015

08:30–09:00 – Sprejem udeležencev
09:00–09:30 – Uvod – M. Jevnikar – Pozdrav gostiteljev – opat p. Janez Novak, župnik p. Maksimiljan File
09:30–10:15 – Gregorijasnki koral na slovenskem – dr. Jurij Snoj, ZRC SAZU
10:15–11:00 – Nova cerkvena pesmarica – Jože Faganel, Celjska Mohorjeva
11:00–11:30 – Odmor s kavo
11:30–13:00 – Zborovodska delavnica (F. Kimovec: Missa i. h. S. Caeciliae; D. Močnik, Mašni spevi; popularne cerkvene pesmi – z orglami?; nova božična pesmarica) – Damijan Močnik

13:00–14:00 – Odmor za kosilo

14:00–14:45 – Muzej krščanstva – voden ogled
15:00–15:30 – Zgodba s Podbočja – Franc Černelič
15:30–16:00 – Ars Organi Sloveniae – Jurij Dobravec
16:00–16:30 – Odmor s kavo
16:30–17:00 – Stiška pozitiv (opatova kapela) in orgle (bazilika) – Jurij Dobravec
17:00–l7:45 – Koncert – Chorus Sitticensis, Luka Posavec; Milan Hibšer – orgle

Po koncertu – Sklep in slovo

Prijavnina znaša 30.- EUR z članice in člane ter 40.- EUR za tiste, ki še niste člani društva. Vključuje udeležbo, gradiva, vstopnino in kosilo.
Prijavite se z e-pošto ali z navadno pošto najkasneje do vključno srede 11. novembra.

Prijava in več informacij na www.scd.si

sobota, 07. november 2015

Messiaen (Turetta) na Akademiji za glasbo - vabilo

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Oddelek za sakralno glasbo: masterclass, predavanje in koncertna maša glasbe za orgle Oliverja Messiaena.

Prof. Mº Pierpaolo Turetta, red. prof. na Conservatoriju ‘Cesare Pollini’ v Padovi in glavni organist v baziliki sv. Marka v Benetkah, Italija, bo imel v sklopu EU projekta Erasmus+ masterclass orgelska dela Oliverja Messiaena.

Študentom AG bo za individualno delo na voljo od 9. (popoldan) do 12. novembra 2015.

V torek 10. novembra ob 19h bo koncertno izvedel izbrana orgelska dela O. Messiaena skupaj z gregorijanskim koralom Koralnega zbora AG v cerkvi Marijinega oznanenja (frančiškani, Tromostovje) v Ljubljani.

V sredo 11. novembra 2015 ob 17h pa bo Turetta imel predavanje »Oliver Messiaen – kompozicijski in interpretativni uvidi njegovih orgelskih del« v Šantlovi dvorani Akademije za glasbo, Stari trg 34.

nedelja, 25. oktober 2015

Goršič v Stari Loki - 150 letnica

V župniji Stara Loka so se nocoj s slovesnim koncertom spomnili 150 letnice postavitve župnijskih porgel, ki jih je izdelal Franc Goršič kot svoj drugi opus. Orglam, ki jih je z različnimi slogovnimi pristopi v skladbah in improvizacijah predstavil Dalibor Miklavčič, se je v nekaj skladbah priključil godalni trio. Starološke orgle predstavljajo skupaj z dodatkom Škofijske orglarske delavnice iz Maribora eno pomembnejših dragocenosti slovenskega orglarstva iz obdobja romantike 19. stoletja.

Pohvaliti velja publiko, predvsem mlade. Njihova zbranost kaže na visoko zavest o pomenu orgelske kulture v kraju.

sreda, 21. oktober 2015

Edo Škulj - nove štiri Delavnice



Dr. Edo Škulj je svoji zbirki obdelav orglarskih delavnic na Slovenskem dodal še štiri knjige. Z navajanjem različnih virov, prepisi ahrivskih dokumentov in rezultati lastnega terenskega dela je avtor sistematično prikazal štiri orglarje, hkrati pa njihove učence, ki so - kot že poznamo iz prejšnjih knjig - obdelani v obliki dodatkov. Tako bomo iz knjig lahko spoznali še dela Mandlina, Pevca, Papa, Račiča in Korošaka.
Zbirka delavnic zdaj šteje 15 zvezkov sistematično obdelanih gradiv v obliki nekakšnih razširjenih katalogov, iz katerih je lepo razvidna slovenska orglarska dejavnost.

četrtek, 01. oktober 2015

Stare reči na ZRC SAZU

Tri stare reči smo opazili.
1. Potujoče orglarje na Kranjskem v njihovem življenju in delu, kakor jih je obdelala Katarina Trček.
2. Namizni pozitiv, ki ga je Marcus Göbl izdelal za dvorec Ebensfeld v Grobljah, in ga je za nocojšnjo igro pripravil Boštjan Černe.
3. Skladbe iz avtentičnega časa, z nekoliko znanega pridiha slovenskega glasbenega prostora, morda pa se za neznanimi imeni skladateljev skriva še kakšen naš. Na klavikordu in portativu jih je mojstrsko izvedel Tomaž Sevšek Šramel.


Neka gospa je rekla, da je bilo poživljajoče. Ja, tudi stare reči so lahko poživljajoče.

Razstava bo v atriju ZRC na Novem trgu na ogled do sredine oktobra. Vabljeni!

sreda, 30. september 2015

Swing, Sing & Think: David Fray

Kaj, če si je Bach, alfa in omega orgelske glasbe, interpretacije svoje glasbe s tipkami zamišljal in izvajal s takole virtuoznostjo:



ponedeljek, 28. september 2015

Zagovor disertacije

Ime in priimek:Katarina Trček
Oddelek:Oddelek za za muzikologijo
Program:doktorski študij Humanistika in družboslovje - Muzikologija
Datum:07.10.2015
Ura in prostor:10:00, Modra soba
Naslov doktorske disertacije:Orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini do nastopa cecilijanstva
Mentor:izr. prof. dr. Jurij Snoj

nedelja, 27. september 2015

Slovenci v Scarlattijevem okviru

V Šentjakobu v Rožu se je zgodilo, da smo slišali prevladujoče slovensko glasbo. Za cerkveno okolje nekoliko nenavadno, nekje med skrajno arhaiko - vsaj 400 let starejšo od A. Scarlattija - , in sedanjimi iskanji postimpresionizma, kjer 400 let po baročnem mojstru in 100 let po Novih akordih ušesa verjetno še kar niso našla globokih povezav univerzalnosti glasbe celega tisočletja.
Če hočeš najti, moraš seveda iskati. Trio Seraphim kot eden redkih na sakralnem področju pogumno stopa na pot povezovanja tisočletja, predvsem pa sejanja lepote glasbe, ki mora biti slišana in mora biti iskana, če bo hotela biti občutena in doumljena.



Trio Seraphim, Šentjakob v Rožu, 26. september 2015.

četrtek, 24. september 2015

Trio Seraphim v Rožu - vabilo

Vljudno vabljeni
 
v soboto, 26. 9. 2015, ob 20.00,
v cerkev sv. Jakoba, v Št. Jakob v Rožu (Avstrija),
 
na katerem bo nastopil TRIO SERAPHIM v sestavi 
Marta Močnik Pirc - sopran
Jure Gradišnik - trobenta in 
Klemen Karlin - orgle.

ponedeljek, 21. september 2015

Veronika in Stina v izvajalskem elementu




Veronika Celarc, Velenje, 17. septembra 2015.

J. P. Sweelinck: Onder een linde groen, SwWV 325
J. Brahms: Dva korala iz zbirke 11 koralnih prediger (III in X) op. 122
F. Mendelssohn Bartholdy: Sonata v f-molu, op. 65/1 (Allegro moderato e serioso, Adagio, Andante recitativo, Allegro vivace assai)





Stina Strehar, orgle, Velenje, 17. september 2015.

G. Muffat: Toccata duodecima et ultima iz Apparatus musico-organisticus
D. Buxtehude: Komm, Heiliger Geist, Herre Gott, BuxWV 199
J. S. Bach: Koncert v a-molu, BWV 593 (Vivaldi op. 3 št. 8 L’estro armonico: stavek brez oznake, Adagio, Allegro)
J. Langlais: Alleluia Iz 7 etud za pedal solo
J. Langlais: Hymne d'Actions de grâces -Te Deum


*****
premori med stavki ali skladbami in trajanje ploskanja je povsod skrajšano

petek, 18. september 2015

Celarc in Strehar v Velenju

Na neki točki mlad človek prestopi v zrelost. Če je podlaga dobra, v talentu in tehniki, se prav takrat pokaže - najbolj pa človek takrat sam čuti - ali je življenje navzven usmerjeno tako, kot ga notranjost pričakuje. Izvedba in interpretacije posameznih skladb so pri obeh izvajalkah pokazale na veliko mero zrelosti.



Veronika Celarc se je odkrivala v dve stráni, najprej v ognjevito željo po romantiki, potem pa nekakšno nemško uravnoteženost. Njej bi morali pod prste in noge vsekakor dati velike romantične orgle. Stina Strehar je svetila v drugo smer. Za njeno interpretacijo med osrednjo Evropo in Mediteranom bi vsekakor znal odlične in inovativne orgle izdelati naš največji orglar vseh časov Križman.
Večer je bil velenjsko prijeten, mladih poslušalcev veliko. Ponavljam, mladih veliko.

zvočna posnetka

nedelja, 13. september 2015

V Velenju v četrtek

vljudno vabljeni na četrti koncert v okviru 14.  POLETNEGA ORGELSKEGA CIKLUSA,
 
v četrtek, 17. 9. 2015, ob 19.30,
v orgelsko dvorano Glasbene šole Velenje
 
na katerem bosta nastopili mladi slovenski orglavki Stina Strehar in Veronika Celarc, ki svoje znanje in orgelske izkušnje nabirata v tujini. Stina in Veronika sta tudi nagrajenki tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov 2015.
Vabljeni, da s svojim obiskom podprete mladi rod slovenske organistike.
Vstop prost!

sreda, 09. september 2015

Zemljevid Orgeldatenbank Švice

Kolegi iz Švice so to poletje nadgradili svojo podatkovno zbirko orgel. Posebej opazen in koristen je zemljevid, na katerem so z veliko natančnostjo označene vse doslej vnešene lokacije orgel, skupaj nekaj čet 700. Tudi sicer je njihova baza zgledno strukturirana, predvsem pa imajo zelo veliko podatkov, ki so vsi podprti z dokumenti, fotografijami, terenskim ogledom ali drugimi viri.




torek, 25. avgust 2015

Glasba Močnikovih orgel na dveh CD-jih

V preteklem obdobju orglarstvo Močnik beleži zavidljive uspehe v skandinavskih državah. Eden od rezultatov je tudi zvočna plošča z glasbo Bachovih sinov in učencev, ki jo je na orglah v Hööru posnel Hans Fagius. Ob izbranem programu so Močnikove orgle zazvenele v vsej svoji ubranosti in zvočni uravnoteženosti. Redko videna posebnost spremljevalne knjižice je, da je ob vsaki skladbi navedeno tudi, katere registre je organist uporabljal. Glasbo je mogoče poslušati tudi na spletnih portalih iTunes , Microsoft in drugih, kupiti pa pri različnih spletnih prodajalcih.







Druga plošča z glasbo, izvajano na Močnikove orgle, je bila posneta v Velesovem. Glasbo Buxtehudeja, Böhma in Bacha je izvajal Pavel Kohout.


nedelja, 16. avgust 2015

Janeček 1725

Poročali smo že, da smo na podlagi lanskih raziskav ugotovili, da je najstarejši še stoječ Janečkov inštrument iz leta 1725. Letošnje terensko delo kaže, da iz leta 1725 obstajajo še ene njegove orgle, ki bi utegnile biti celo starejše. Namreč, v sapnici (še) ni značilnega listka, je pa na pokrovu sapnice napis 1725 Johann Franz Janetschekh Orgelmaister in Cilli. Primerjava rokopisa je pokazala, da se napis dokaj sklada s podpisom na pogodbo za prenovo orgel v ljubljanski stolnici iz leta 1732. Razlika Franz - Frantz je lahko stvar pravopisa. Zanimivo je tudi, da se je v Ljubljani zapisal kot "Frantyschekh, burg. Orgelmacher in Cilli".

Po naši domnevi je torej Janeček šele v letu 1725 dal izdelati podpisne listke, po katerih ga z lahkoto prepoznamo in so, kot vemo, imeli tiskarsko napako, ki jo je vsakič lastnoročno popravljal.

Za orgle z značilnim Janečkovim pročeljem, v katerih ni najti niti listka, niti nobenih sledov nalepke na zadnji steni sapnice, bi tako morda lahko sklepali, da gre za izdelke, starejše od 1725.

napis v letos odkriti sapnici

podpis na pogodbi za ljubljansko stolnico

sobota, 15. avgust 2015

Dvor med katedralami

Nathan Laube je že nekaj let redni gost slovenske orgelske scene. Povsem razumljivo, njegovi predniki so od tu, in spomini na spomine človeka trdno držijo.
 

Sinoči smo v cerkvi sv. Miklavžav Dvoru pri Polhovem Gradcu lahko poslušali za Laubeja zelo nenavaden program: sprehod po glasbi različnihn časov in različnih evropskih pokrajin, brez romantike, ki mu sicer glede na ostale programe - ki jih izvaja v največjih svetovnih orgelskih katedralah in koncertnih dvoranah - daleč najbolj ležijo. Preprostost programa je nadgradil s poglobljeno in stilno interpretacijo. Vsaka skladba je našla svoje mestov v majhnih a odlično zasnovanih in izdelanih Močnikovih orglah. Najti ustrezne zvočne kombinacije, in s tako malo registri poustvariti skoraj tisto, kar muzikologi označujejo kot avtentičnost izvedbe, je prava umetnost, ki jo zmorejo le redki. Laube jo, ker je sposoben orgle spoznati in jih povezati z glasbo, ter vse skupaj posredovati poslušalstvu.
Seveda pa vedno preseneti s svojo mladostno in poglobljeno vedrino.

torek, 11. avgust 2015

Nathan Laube spet v Sloveniji

Spoštovani,
 
vljudno vabljeni na tretji koncert v okviru 14.  POLETNEGA ORGELSKEGA CIKLUSA,
 
v petek, 14. 8. 2015, ob 20.00,
v cerkvi sv. Miklavža v Dvoru pri Polhovem Gradcu,
 
na katerem se bo slovenski javnosti predstavil izvrsten ameriški organist Nathan LAUBE.

Predsednica Slovenskega orgelskega društva,
Andreja Golež

sreda, 05. avgust 2015

ISO Journal o Slovenskih orglah



V 49 številki ISO Journala, ki ga izdaja svetovno združenje orglarjev, International Society of Organbuilders, je izšel obsežen članek našega sodelavca Jurija Dobravca z naslovom From Data to useful Information, ki na 22-tih straneh govori o obdelavi podatkov v okviru našega programa Ars organi Sloveniae in drugih projektih, ki jih izvajamo. Pomen članka je v uvodniku izpostavil tudi urednik Klaus Rensch, oblikovalec pa je za kolaž na naslovnici uporabil eno od grafičnih predstavitev. Članek dopolnjuje spletna predstavitev DATALAB, kjer so prikazani nekateri načini uporabe podatkov, ki jih ni mogoče pokazati na papirju. Združenje orglarjev revijo ISO Journal izdaja v treh vzporednih jezikih in distribuira orglarjem in strokovni javnosti po vsem svetu.







sobota, 18. julij 2015

Nova številka Cerkvenega glasbenika

Verjetno ste v najnovejšem CG-ju opazili uvodni samorefleksivni komentar odgovornega urednika, ki na veliko mestih omenja orgle. Čeprav morda ni povsem jasno, ali bi bilo torej v revijo bolje manj ali bolje več pisati o orglah, se zdi, da ne gre za (samo)kritiko, ampak vabilo, celo poziv k sodelovanju, k pisanju. Danes so namreč orgle, včeraj ali jutri pa kaj drugega. Običajna medijska dinamika ponudbe in povpraševanja.


Res je, da ima ta številka kar štiri prispevke o kraljici glasbil, povrh pa še sprednji in zadnji ovitek. Tudi mnoge druge stvari, ki jih omenja Podstenšek, so v slovenskem prostoru res.

A meni se zdi, da je najbolj res, da premalo komuniciramo. Si res ljudje ne želijo (želite?) deliti veselih novic, uspehov, doživete glasbe, lepih orgel, izvrstne interpretacije kakšne skladbe, novih pevcev ali zborov, inovativno svežega pristopa k vzgoji in izbraževanju, ki ste ga dognali, muzikalnega in duhovnega napredka pri ljudskem petju ali mladinskem zboru? Je res tako težko zbrati nekaj vrstic in povedati svetu, da smo veseli, ker se smemo ukvarjati s tako plemenitimi dejavnostmi? Mar ob pozitivnem dogajanju, ki ga lahko srečujemo po večini slovenskih župnij, ni hudo, da nas tako preplavljajo nepomembni čveki in danes-do-jutri novice?

Zdi se, da premalo pišemo (?pišete) - in se torej preveč vdajamo pasivnemu opazovanju kaj drugi delajo in pišejo, sami pa raje ostajamo na varnem, in se ne izpostavljamo. Zdi se, da morda premalo beremo in se posledično premalo odzivamo na pisanje. Zdi se celo, da premalo kritiziramo - ja, kritiziramo, a s tisto resno, odgovorno besedo, ki družbo ali posameznika gradi, čeprav včasih tudi zaboli. Nobena ljubezen ni brez bolečin. Niti tista do orgel in orgelske glasbe.

In naprej? Za začetek vabljeni k branju DG-ja. Potem vabljeni k odprtemu pogledu, kaj se okrog vas ali v vas cerkvenoglasbenega dogaja. Verjamem, da je tega toliko, da boste težko zadržali veselje v sebi.

Če pa se bo zdelo, da so kakšni prispevki o orglah v CG-ju višek (v kar ne verjamem), so na Ars organi Sloveniae odprta vrata. Pišite!

ponedeljek, 13. julij 2015

Sončne orgle

Sončne orgle v Görlitzu (Zgorzelec) na nemško-poljski meji je leta 1703 izdelal saški orglar Johann (Eugenio) Casparini, ki je več kot desetletje deloval tudi na območju današnje Primorske in Istre. Bibliografi ugotavljajo, da je bil sloviti orglar velik posebnež, inovator, med vrsticami celo to, da je bil malo čudak. Zdaj je že znano zgodovinsko dejstvo, da se je pri njem v letih 1697 do 1699 učil Andreas Silbermann in tako svojemu bratu Johannu Gottfriedu pripravil podlago za svetovni uspeh zvoka saškega orgelskega baroka.
Ena od posebnosti orgel v Görlitzu je sedemnajst sonc, v katerih piščali 12 vrstne pedalne miksture predstavljajo žarke.



Še nekaj drugih fotografij z letošnjega popotovanja si lahko ogledate čisto spodaj na http://georganum.net/imaginarium.html.

Velja pa paziti, kdaj greš orgle te pogledat. Sreda je bil naš nesrečni dan, zato pa je toliko bolj uspela fotografija nekaj dni kasneje.

ponedeljek, 29. junij 2015

Bil sem poleg ... (Edo Škulj)

Edo Škulj, že štiri desetletja neutrudni organoslovec, muzikolog, duhovnik in še marsikaj drugega. Predvsem pa svetovljanski idealist, ki mu ni žal ne časa ne denarja, ne truda ne poslušanja kritik, - samo da glasbeno znanje in širina dosežeta cilj in bogatita slovenska muzikološka polja. A ne sama zase, ampak predvsem za prakso, za plodovite rezultate.
Večina, ki bo tole brala, je že videla in pregledovala kakšno od njegovih številnih knjig, člankov, mnogi smo se srečali s prepisi Gallusa, in celo raznimi splošno cerkvenimi zadevami, kot so patrociniji ali posrečena monografija o Kancijanih. Mnogi, premnogi morda ne veste, kako je oral ledino novega Cerkvenega glasbenika, z nekajdesetletnim zaostankom prinesel na Slovensko Schweitzerjev Orgelbewegung, novo orglarstvo, preplezal notranjost vsaj polovice slovenskih orgel, organiziral simpozije in urejal zbornike, zborovske in ljudske pesmarice, doma in v tujini, in še in še. To nam je danes samoumevno, a nedavno ni bilo.
 

Napisati osebne spomine je zelo drzno delo, predvsem pa zahteva izjemno uravnoteženost poguma in ponižnosti. Po petdesetih letih duhovniške službe in treh četrtinah stoletja premetavanja življenja sem ter tja po svetu, očitno ta notranji sad v človeku dozori. Naj bo kakovostna vmesna postaja. Edo, vse čestitke!

sobota, 27. junij 2015

Luka Gojkošek - posnetek koncerta


Na koncert, ki nam ga je mladi Luka Gojkošek pripravil prejšnji četrtek v Ljubljani, na orglah Mariborske delavnice v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju, so upravičeno lahko ponosni ustvarjalec, njegovi domači, predvsem pa mentorica. Ob mladostni zagnanosti velja posebej poudariti zrelo intepretacijo romantike, ki se je verjetno ne bi sramoval niti kakšen priznan virtuoz. Posebne čestitke za izvedbo slovenske skladbe. Posnetek celotnega koncerta ob zaključku srednje šole lahko tudi poslušate.


Luka Gojkošek, Ljubljana, 18. junij 2015.

Dieterich Buxtehude (1637–1707): Preludij v a-molu, BuxWV 153
 Johann Sebastian Bach (1685–1750): Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537
 Dieterich Buxtehude (1637–1707): Komm, Heiliger Geist, Herre Gott, BuxWV 199
 Joseph Reveyron (1917–2005): Fantaisie–Choral sur l'hymne de Saint Jean za pedal solo
 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Preludij v e-molu (iz Preludij in fuga v e-molu)
 Charles-Marie Widor (1844–1937): Intermezzo iz Simfonije št. 6, op. 42 št. 2
 Louis Vierne (1870–1937): Berceuse, op. 31 št. 19
 Marcel Dupré (1886–1971): Preludij in fuga v H-duru, op. 7 št. 1
 
(posnetek je nastal v živo, a žal nekateri kljub dokaj obsežnim orglam niso opazili, da več kot sto poslušalcev sedi na sakralnem koncertu, in da se s kora glasijo veliki mojstri svetovne orgelske glasbe, cerkvene glasbe)

ponedeljek, 15. junij 2015

Srebernjak in De Costa z renesanso v Vojniku

V soboto smo v cerkvi Žalostne matere Božje nad Vojnikom lahko doživeli pristnost renesanse in zgodnjega baroka. Jerneja Srebernjak, violina, in Barbara De Costa, orgle, sta z avtentično glasbo oživeli glasbilo, ki ga je po mnenju nekaterih izdelal graški mojster Georg Sewaldt v tretji četrtini 17. stoletja. Slogovno zaznamovani koncerti mnoge odvrnejo od obiska z izgovorom enoličnosti in dolgovezja. A takšni izgovori so verjetno le pretveza, saj sta s potovanjem od Bologne preko Firenz do Rima umetnici ustvarili pestrost renesačne pokrajine skoraj tako živo, kot so živa poznopomladna polja osrednjega dela Apeninskega polotoka. Pri tem jima je pomagala akustičnost lepo urejenega cerkvenega prostora, ki pa - in to naj poslušalci naslednjič vsekakor pazijo - še zdaleč ni enaka v spodnjem in v zgornjem delu ladje, kaj šele pod korom. Orgle bi morda morali gledati in poslušati "v obraz".

 Levo posnetek z vaje, desno mnoge čestitke, veselje poslušalcev in upravičen ponos gospoda župnika.


odlomek koncerta 13.6.2015.


Glasba, čeprav slogovno oddaljena, je bila za uho zelo poslušljiva. Kjub časovni drugačnosti je obiskovalce in obiskovalke - strokovnjake in ljubitelje stare glasbe je bilo žal pogrešati ... - zvabila v pristne, ponavljam, pristne, aplavze, ki so najboljši dokaz, da je bila umetnost izročena na doživet način. Zdi se, da je morda celo res, da slogovna usklajenost glasbil, skadateljev in poustvarjalnih zamisli daje rezultat, v katerem odjemalci preprosto uživamo.

četrtek, 11. junij 2015

Vojnik - glasba 17. stoletja na glasbilu iz 17 stoletja!

vljudno vabljeni na drugi koncert v okviru  
14.  POLETNEGA ORGELSKEGA CIKLUSA,
v soboto, 13. 6. 2015, ob 19.00,
v cerkvi Device Marije v Vojniku,
na katerem nas bosta v svet 
ITALIJANSKE ORGELSKE IN KOMORNE GLASBE 17. stoletja, 
popeljali 
 Jerneja Srebernjak (violina) 
in  
Barbara De Costa (orgle).


Izvirna italijanska glasba bo zazvenela na enih izmed najstarejših orgel na Slovenskem, ki jih je izdelal neznani orglarski mojster v drugi polovici 17. stoletja, obnovilo pa Orglarsvo Kolar.

Zaradi omejenega števila parkirnih mest pri cerkvi obiskovalcem priporočamo, da avtomobile pustijo v bližini cerkve Sv. Florjana (cerkev se nahaja na levi strani ceste takoj po prihodu v Vojnik iz smeri Dobrna) in se mimo cerkve sv. Florjana podajo na slabih deset minut trajajoči sprehod po stopnicah mimo obnovljenih kapelic do cerkve Device Marije, ki stoji na hribčku nad Vojnikom.

četrtek, 04. junij 2015

Vsi boste umrli (trdoglavci?)



Teren v okviru našega programa je sicer zelo resen in naporen, a zdi se, da nekateri z orglami povezuje še bolj resne zadeve. No, morda pa velja za lesne zajedalce iz skupine trdoglavcev, ki jih je v mnogih orglah bistveno preveč.

nedelja, 17. maj 2015

Tomadin in Gamboz Gradišnikova v Paprinici

Sinočni koncert bi lahko razdelili na dva zelo različna dela.
Na enem sta glasbili z glasbo, na drugi poustvarjalca. Prvo - v tej kombinaciji - je zelo neobičajno. Pravzaprav ne veš, kdo je solo in kdo je continuo, izenačeno pa prav tako ni. Nekaj je resda  poskusov dvogovorov, a poslušalcev ne prepričajo, podvajanja v vzporednicah prav tako izpadejo nekako neživljenjsko, strokovnjaki za harmonijo bi verjetno govorili o prepovedanih podvojenih oktavah. Nastane nekakšen klaviorgan, oziroma čembalorgan, v katerem mora biti mehanika manualne zveze izvrstno nastavljena, da je izgovorjava strun in piščali sočasna. Kar se tiče včerajšnje glasbe se zdi, da so nas zato bolj prepričale sodobnejše skladbe kot klasika ali romantika, ki že sama po sebi išče barvne podvojitve - saj vemo, koliko "osmic" imajo romanične orgle.



Ampak pustimo to. Druga stran je bila več kot izvrsta. Nekoliko na zunaj zadržanega Tomadina je užitek poslušati ob njegovih doslednih interpretacijah na solo orglah, prav zelo dobro pa je sledil tudi prstnemu baletu Gamboz Gradišnikove, posebno izrazno v arpeggio partih, ko je odmeval kot prave echo orgle. Res, čeprav z opravičilom umetniškega vodje festivala, da so Močnikove orgle naravnane po baročnih zgledih, je to najbrž pomenilo tudi pohvalo. Orgle so se včeraj namreč izkazale kot odlični echowerk: od nekod od daleč, s stabilno in presenetljivo dolgo odmevajočim zvokom, ki je postal zelo lepa podlaga dinamiki harfe.

O pristnem užitku glasbe, ki se neposredno preliva v komunikacijo s poslušalstvom, bi bilo morda treba kdaj kaj več razpravljati. Ali pa ne. To neposrednost harfistke je namreč treba predvsem doživeti, ja, celo biti presenečen. Nenazadnje zato hodimo poslušat koncerte v živo, da nas poustvarjalci presenetijo in očarajo. Z glasbo najprej in najgloblje, potem s nekoliko odmaknjeno pojavnostjo človeške interpretacije, a hkrati - in to je najbolj pomembno - v tako globokem stiku s publiko, da je zaznati vsak pozitiven, predvsem globoko pozitiven medsebojni vpliv.

Priložnosti za koncerte v živo ni tako malo. Oglejte si zgornji koledar in pridite. Predvsem organisti in organistke. Pridite! Svet bo potem še lepši.

petek, 15. maj 2015

Šteben - Finkenstein - orgle bratov Zupan



Župnija Šteben - Finkenstein na Koroškem se danes veseli generalno prenovljenih Zupanovih orgel. Zupan slovi predvsem po obrtniško zanesljivih orglah, ki so po umetniški vrednosti nekoliko šibkejše za tisti čas. Vendar majhno glasbilo pri sv. Štefanu zvočno in po videzu lepo zaobjame cerkveni prostor. Romantična dispozicija 8884 se odlično nadgradi v miksturi. Prav prijetno, a vseeno presenetljivo zadosti polno. Dela je z vso prizadevnostjo izvedel Simon Kolar.



ponedeljek, 11. maj 2015

NAJLEPŠE ORGLE

Z Ars organi Sloveniae izvajamo različne otroške delavnice, na katerih otrokom predstavimo orgle in dejavnosti, ki so z njimi povezane. Nekateri nam potem narišejo svoje najlepše orgle.Če delavnice v vašem kraju še nismo pripravili,, vas vabimo, da sami narišete svoje najlepše orgle.

Če nam boste risbo poslali, jo bomo gotovo objavili.












nedelja, 03. maj 2015

Magalhães in Chanon v Papirnici

Kar nekako težko si je predstavljati privilegij, da v neki vasi na robu Škofjeloškega hribovja, v - z evropskega vidika glasbeno dokaj odmaknjeni - Sloveniji, lahko doživimo tako vrhunski koncert.
Francoska organistka Anne-Gaëlle Chanon in Brazilka Raquele Magalhães s flavto sta v slogovno raznolikem a zelo uravnoteženem programu povedali, dobesedno pripovedovali vsebino Handla, Martina, Leclaira, Debussyja, Alaina in nepogrešljivega Bacha. Res. Iz izraznosti dinamike, agogike, bogastva fraziranja in nenazadnje prstne tehnike ter pojavnosti umetnic smo lahko razbrali bistveno več o glasbi, kot smo jo vajeni na premnogih kislo-amaterskih nastopih, ki se nam prodajajo kot koncerti.


Težko je katerokoli skladbo izpostaviti. Namreč, vsaka je odzvanjala v svojem slogu in notranji dinamiki - zdi se - v popolni usklajenosti sloga partiture in današnjega časa. Močnikove orgle v Papirnici so za to velikost dejansko izvrstne, in čeprav smo morda čutili odsotnost žaluzij pri sodobnejših zvokih, jih je z neverjetnimi dinamičnimi gradacijami odlično nadomestila flavtistka. Celo murni na okoliškem travniku so dodali svoje.

Še dve pripombi.
Poslušalstvo.Vsa čast otrokom, za njihovo vzgojenost in nadvse primerno obnašanje. Pri odraslih pa glede povsem nepotrebnega šklocanja med pianissimo parti ... zgledi, da se na koncertu fotografira smo takrat, ko ni glasbe ali odmeva, bodo očitno premalo.

Druga pa je pomembnejša. Bach (1685 - 1750) in Handel (1685 - 1759) sta dobesedno klicala komaj kilometer stran osamljeno lepotico, v času njunih življenj izdelane Janečkove orgle (1743) v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. TU lahko poiščete njeno zunanjo podobo, pravzaprav tri.

www.raquelemagalhaes.com
www.annegaellechanon.fr

(zvočna minuta pa v prihodnjih dneh)

petek, 01. maj 2015

Olivier Penin, končna minuta, končno ...


Veni creator Spiritus finalna minuta - Olivier Penin, Ljubljana, Marijino Oznanjenje, 21. aprila 2015 .

torek, 28. april 2015

Vpis v orglarsko šolo - Celje

Pomlad je čas vpisov na šolanje v študijskem letu 2015/16. Tudi orglarske šole po Sloveniji vabijo nove kandidate in kandidatke. Šola pri sv. Jožefu nad Celjem vabi na povezavi: Celje - sv. Jožef




ponedeljek, 27. april 2015

Orgelska glasba v filmih

Morda koga od obiskovalcev ARSORS portala poleg orgel zanimajo tudi filmi. Povezava na seznam filmov, (pretežno ameriške produkcije) v katerih se oglasijo orgle, je sestavil organist John Karl Hirten na svojem spletnem dnevniku www.hirten.com/the-pipe-organ-on-film/. Z zadnjega obdobja boste gotovo spoznali filme August Rush (2007), Dvom (Doubt, 2008), Gran Torino (2008), Pirate s Karibov (2006), Salt (2010), Drevo življenja (2011) ali Kraljestvo vzhajajoče lune (2012).

Če se orgelska glasba pojavi v kakšem slovenskem igranem filmu, še nismo odkrili. Lahko pomagate?

torek, 21. april 2015

Olivier Penin

Tokrat smo v Église de l'Annonciation sredi Ljubljane poslušali in uživali avtentične in veličastne slike mogočnih pariških katedral in njihovih največjih korskih mojstrov. Olivier Penin, glavni organist pri Sainte Clotilde, nam jih je skozi različne sloge predstavil v dveh delih. Spredaj stare baročne mojstre, posamezne v skoraj regalni zvočnosti, zadaj vsem znane veličastne romantike, s pogumnimi odmevniki jezičnikov in kar smelo hitrimi interpretacijami. Vrhunec pa briljantne gradacije v interpretaciji na temo Veni creator spiritus.

Dovolite še osebno noto. Po kratkem srečanju in parih besedah z vrhunskim interpretom tik po nastopu, mi je bilo hitro jasno, da njegovo živo izvajanje izvira iz njegovega globokega veselja do glasbe in orgel. Ko sem kar nekako rockovsko doživljal improvizacijo, a povsem blizu poskočnemu baroku in vrvenju francoskih romantičnih tokat, sem imel občutek, da je tudi sodobnost, vključno z ritmičnostjo, neskončno daleč od cenenega popevkarstva, s katerim bi nekateri radi pomešali kakovostno glasbo od nekdaj do danes. Morda so ga navdušile tudi te konkretne orgle na koru Marijinega Oznanjenja.
Obiskal sem že mnogo koncertov, a tako iskreno živega človeka takoj po izvedbi resnično težko srečaš.
Ani, Miranu in Mišotu ter vsem sodelujočim in podpornikom velika hvala za tako izkušnjo.

Minuta zvoka za pokušino.

četrtek, 16. april 2015

Jennifer Bate v CD

Alpski orgelski prostor, večinoma okužen s srednjeevropskimi nemškogovorečimi zgodovinskimi trendi, se z angleško orgelsko sceno relativno redko sreča. Zdi se nam neobičajno, da so britanske orgle nekako drugačne - in to ne le v romantiki, ampak tudi precej nazaj.
Kakršen organist, takšne orgle, so rekli včasih. In obratno. Tako velja tudi za Angleže, in sinoči konkretno za izvrstno in vitalno damo Jennifer Bate. Schukejeve orgle so postale skoraj prave angleške orgle v vsej imperialni zvočnosti in polnosti, ponosu in uglajenosti. Celo Nakićev manual se je svojo jadransko živostjo le stežka upiral mogočnemu odmevanju Atlantika, tudi v presunljivih piano partih. Kontinentalci bi se sicer verjetno spraševali, če je nekoliko zanimivopisano registriran Johann in skoraj bolj nemški Felix kot res nemški, ustrezen pristop do "njihovih". Kakorkoli, mi smo se pustili prepričati, da je glasba univerzalna v ustvarjanju in poustvarjanju. In povrh smo doživeli Messiaenov Diptih - tokrat ne v angleškem, ampak v globokih skoraj teoloških barvah narave kot narave, in narave v človeku, od trpljenja do vstajenja, vstajenja v večno gladino pianissima.

Tokrat lahko pohvalimo tudi udeležbo občinstva - ne le številčno, ampak predvsem zaradi iskrenih aplavzov. Glede udeležencev v dvorani pa naj izpostavim predvsem nežnejši del slovenske orgelske pedagogike. Vse bolj se mi zdi, da se orgelsko navdušenje vseje z zgledom, začne in konča pa s poslušanjem.


ponedeljek, 13. april 2015

Predavanje Jennifer Bate o Messiaenu

V dvorani Univerze v Ljubljani smo danes dopoldne lahko poslušali predavanje koncertne organistke Jennifer Bate iz Velike Britanije. Njeno neverjetno dosledno sledenje in globoko doživljanje Messiaena kot človeka in skladatelja, predvsem pa kot osebnega pedagoga in mentorja, se bo v sredo prelilo v - verjetno - najbolj avtentično orgelsko glasbo tega francoskega mojstra 20. stoletja.


Glede na njen svetovni ugled in priljubljenost zadnjih desetletij pričakujemo, da bodo v sredo v Cankarjevem domu v vsej polnosti zazveneli Giovanni Battista Pescetti, William Walond, Samuel Wesley, Felix Mendelssohn, Johann Sebastian Bach, Alexandre Guilmant, in seveda Olivier Messiaen. Pridite preverit!

četrtek, 02. april 2015

De musica disserenda na dLib

Narodna in univerzitetna knjižnica je na spletnem portalu dLib objavila tri letnike znanstvenih prispevkov revije De musica Disserenda. Prav v teh letnikih je nekaj zanimivih člankov, ki obravnavajo orgle in druga glasbila s pedalom.

sreda, 01. april 2015

Orgle v Škocjanskih jamah - izjemno odkritje iz 11. st. pr. Kristusom !

Škocjanske jame slovijo po svojih neokrnjenih lepotah, predvsem po orjaškem podzemnem kanjonu in znamenitih orglah, ki so jih oblikovali stalaktiti. Posamezni kapniki so votli in nanje lahko tudi igramo na sicer nekoliko bolj romantično obarvan register "Zvonovi". Škocjanske orgle sicer lahko vidite na sliki na veliki avtocestni informativni tabli. Povsem nova pa je vest, da so tam odkrili tudi ostanke pravih orgel, in to iz 11. stoletja pred Kristusom.


V neizmerni podzemni preplet Škocjanskih jam spadata tudi bližnji Skeletna jama in Mušja jama, ki sta znani po izjmenih arheoloških odkritjih. Gre pravzparav za brezni, v kateri so donedavna ljudje metali različne votivne predmete. Na spletni strani javnega zavoda Škocjanske jame tako lahko preberemo: "V [Skeletni] jami, ki zaradi omenjenih okoliščin ni bila sistematično raziskana, so bile najdene človeške in živalske kosti, sulične osti, kopja, srp, situla, gumbi, saltaleon, fibula, zapestnica, prstana, pinceta, rovnica, žebelj in keramika,..."(referenco glej spodaj). Zadnje ugotovitve znanosti pa so pokazale, da gre za ostanke starodavnih orgel, ki jih lahko pripišemo dvema časovnima obdobjema, kot navaja članek: "Starejša sodi v čas med 11. in 9. stol. pr. n. št. ... mlajša skupina pa sodi v čas med zgodnjo starejšo železno dobo in mlajšo železno dobo."

Za organologijo je pravo razkritje šele sledilo dosedanjim znanstvenim člankom arheologov. Posamezne predmete je namreč mogoče sestaviti v delujoče glasbilo, pri čemer sta fibula in t.i. sulične osti dejansko nožne kosti, preoblikovane v piščali in tvorijo ozkomenzuriran register. Prstana in zapestnice sta očitno ostanka širokomenziriranega kovinskega registra, in sicer pokrova neke pokrite piščali in dodatka, ki ju je verjetno nespretni orglarski restavrator v mlajši železni dobi prispajkal na originalno piščal in ji tako "normaliziral" uglasitev. O podobnih obročkih smo že pisali na teh straneh, in sicer izkopavanjih v Golubcu ob Donavi pri Beogradu. (tam gre za ostalini iz 3. st. po Kr.). Glede gumbov ni dvoma, gre za vrhnje dele registrskih manubrijev, pri čemer so z luknjicami označili velikost v čevljih: 2 luknji pomeni 2', 4 pa 4' osnovni ton (takrat še niso poznali niti rimskih, niti arabskih številk!). Kako so označili kvinto 1 1/3, še ugotavljajo. Situla je glede na ugotovitve strokovnjakov služila kot izenačevalnik pristiskov, nekoliko soroden z znanimi mehanizmi hidraulosa. Predmet, za katerega so prvotno mislili, da gre za rovnico, pa se je izkazal za gonilni ročaj mehovja. Namen ostankov keramike povezujejo s prevleko tipk, saj v tistem času v tem delu sveta še niso poznali slonov in njihovih kosti.
Ostali artefakti, če jih sestavimo, tvorijo značilno mehansko orgelsko trakturo s kolenčniki, letvicami, kaveljčki, zatički. Vprašanje ostane le glede t.i. saltaleona. Tuji strokovnjaki, ki pri raziskavah sodelujejo menijo, da gre za star izraz razdelilne plošče, po domače velenbreta, na katerem se prenosi saltatorično spreminjajo iz klaviaturne kromatične razporeditve v piramidalno piščalno razporeditev. Čemu je pri portativu služila piramidalna razporeditev piščali, še ni razjasnjeno.

Da gre res za odkritje starodavnih orgel potrjuje tudi odkritje "skeletnega pokopa 40-60 let starega moškega in z njim povezane najdbe med katerimi je najbolj znana situla z venetskim napisom, ki sodi med najstarejše v Sloveniji." Venetski napisi so v bistvu tako imenovane sekirice, kar ni nič drugega kot star slovenski izraz za note (?neume). To potrjuje, da je mož bil organist in je skupaj z orglami, seveda portativom, očitno končal tuzemeljsko življenje v votivni jami, votivnem depoju, kamor še danes mnogi uvrščajo tovrstne poklice.

Da gre za predrimske orgle in izjemno najdbo, kaže izredno mednarodno zanimanje za odkritje, predvsem pa skrbi Madžarskega muzeja Aquincum glede izgube primata najstarejših arheoloških ostankov orgel na svetu. Vse kaže tudi, da Staroegipčan Ktesebij ni bil prvi izumitelj orgel, ampak da imamo prav na Slovenskem celo najstarejši skelet človeka, ki jeorgle ne le izumil, ampak tudi uporabljal prav do svoje smrti.

Na Ars organi Sloveniae se trudimo pridobiti dodatne fotografije v zvezi z izjemnim odkritjem, in jih bomo na portalu nemudoma objavili.

---

O izjemnih arheoloških odkritjih v Škocjanskih jamah si lahko nekaj več preberete TU.
Virtualni ogled jam in kapniških orgel je na voljo TU. - pritisnite na točko, kjer je spodaj na sliki bela puščica.

http://www.park-skocjanske-jame.si/virtual-360/slo.shtml

(!! 1. april 2015)

četrtek, 26. marec 2015

Rezultati tekmovanja TEMSIG 2015

Sinoči se je v Zavodu sv. Stanislava zaključilo 44. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije v disciplini orgle. Žirija v sestavi: prof. Wolfgang Kogert iz Avstrije, prof. Pavao Mašić iz Hrvaške in prof. Dalibor Miklavčič iz Slovenije je ocenila nastope in podelila nagrade. Rezultate si lahko ogledate na spodnjih povezavah. Najuspešnejši v posameznih kategorijah so objavljeni spodaj, posebej pa lahko čestitamo Ana Žitko iz razreda Tomaža Sevška, ki je je v kategoriji Ic prejela najvišjo možno oceno 100 točk.
Več o tekmovanju na spletni strani http://www.temsig.si


 

sreda, 18. marec 2015

Kraljica glasbil & Sledi večnosti

V nedeljo smo lahko na programu ARS poslušali vtise ključnih akterjev ob nedavni prenovi orgel v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Če ste oddajo zamudili, ji lahko prislunete v arhivu RTV SLO.

torek, 17. marec 2015

Leksikon cerkvene glasbe Eda Škulja

Tretji leksikon izpod uredniške in avtorske roke dr. Eda Škulja predstavlja delo, ki smo ga pogrešali. Ob Leksikonu orgel in orglarjev, ki pokriva predvsem tehnične zadeve, in Leksikonu cerkvenih glasbenikov, ki predstavlja personalno plat, smo dobili še vsebinski pregled, kaj in kako se dogaja v slovenski in z njo povezani cerkveni glasbi. Leksikon je priročna zbirka tehtnih besedil različnih avtorjev. Prinaša ponatise težje dostopnih člankov, skrajšane oblike daljših razprav in disertacij, opise posameznih gesel, ki jih srečujemo v praksi cerkvene glasbe, nekaj teoretičnih razmišljanj, kratkih zgodovinskih pregledov in še in še.



Če smo prvi dve deli predvsem pogledali, kadar smo želeli kaj preveriti ali ugotoviti, je zadnji leksikon treba predvsem brati. Dobi se pri avtorju.

sobota, 14. marec 2015

Janeček 1725

Ob najnovejših raziskavah je bila letnica najstarejših znanih in še stoječih orgel celjskega mojstra visokega baroka, Jana Františka Janečka premaknjena za eno leto nazaj - s prej znanega pozitiva iz leta 1726 na leto 1725. Posebnost je tudi ta, da so pri teh orglah v celoti ohranjene tudi prospektne piščali, ki so tudi punktirane, kakor to poznamo v zgodnjem baroku.


290 let!

ponedeljek, 09. marec 2015

Krilna vrata so v postnem času zaprta

Motivi orgelskih krilnih vrat v bistvu posnemajo motive krilnih oltarjev. Če so pri oltarjih bolj v ospredju teološko razlagalne vsebine, se na orgelskih vratih pogosteje pojavljajo bolj čustveno obarvani dogodki ali prizori. Oltar je torej bolj beseda, kot prevladujoče človekovo komunikacijsko orodje, orgle pa so glasba in beseda skupaj, kar verjetno bolj skuša spodbujati nič manj pomemben del notranjosti, to je čuten in čustven del človeka. Orgelska krila tako z zunanjo podobo kažejo na razmišljanje in razpoloženje, v kakršno naj bi glasba usmerjala vernike.V postnem času so zaprta, pa ne zato, da bi se orgle manj slišale, kot mnogi domnevajo iz navade molčanja orgel in zvonov v velikem tednu, ampak zato, da se besedi in glasbi pridruži še spremenjena vidna podoba: pričakovanje.

(misel ob raziskovanju krilnih vrat po Vzhodnih Alpah, na sliki so orgle v Lienzu v omari iz leta 1618)