GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

četrtek, 26. marec 2015

Rezultati tekmovanja TEMSIG 2015

Sinoči se je v Zavodu sv. Stanislava zaključilo 44. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije v disciplini orgle. Žirija v sestavi: prof. Wolfgang Kogert iz Avstrije, prof. Pavao Mašić iz Hrvaške in prof. Dalibor Miklavčič iz Slovenije je ocenila nastope in podelila nagrade. Rezultate si lahko ogledate na spodnjih povezavah. Najuspešnejši v posameznih kategorijah so objavljeni spodaj, posebej pa lahko čestitamo Ana Žitko iz razreda Tomaža Sevška, ki je je v kategoriji Ic prejela najvišjo možno oceno 100 točk.
Več o tekmovanju na spletni strani http://www.temsig.si


 

sreda, 18. marec 2015

Kraljica glasbil & Sledi večnosti

V nedeljo smo lahko na programu ARS poslušali vtise ključnih akterjev ob nedavni prenovi orgel v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Če ste oddajo zamudili, ji lahko prislunete v arhivu RTV SLO.

torek, 17. marec 2015

Leksikon cerkvene glasbe Eda Škulja

Tretji leksikon izpod uredniške in avtorske roke dr. Eda Škulja predstavlja delo, ki smo ga pogrešali. Ob Leksikonu orgel in orglarjev, ki pokriva predvsem tehnične zadeve, in Leksikonu cerkvenih glasbenikov, ki predstavlja personalno plat, smo dobili še vsebinski pregled, kaj in kako se dogaja v slovenski in z njo povezani cerkveni glasbi. Leksikon je priročna zbirka tehtnih besedil različnih avtorjev. Prinaša ponatise težje dostopnih člankov, skrajšane oblike daljših razprav in disertacij, opise posameznih gesel, ki jih srečujemo v praksi cerkvene glasbe, nekaj teoretičnih razmišljanj, kratkih zgodovinskih pregledov in še in še.



Če smo prvi dve deli predvsem pogledali, kadar smo želeli kaj preveriti ali ugotoviti, je zadnji leksikon treba predvsem brati. Dobi se pri avtorju.

sobota, 14. marec 2015

Janeček 1725

Ob najnovejših raziskavah je bila letnica najstarejših znanih in še stoječih orgel celjskega mojstra visokega baroka, Jana Františka Janečka premaknjena za eno leto nazaj - s prej znanega pozitiva iz leta 1726 na leto 1725. Posebnost je tudi ta, da so pri teh orglah v celoti ohranjene tudi prospektne piščali, ki so tudi punktirane, kakor to poznamo v zgodnjem baroku.


290 let!

ponedeljek, 9. marec 2015

Krilna vrata so v postnem času zaprta

Motivi orgelskih krilnih vrat v bistvu posnemajo motive krilnih oltarjev. Če so pri oltarjih bolj v ospredju teološko razlagalne vsebine, se na orgelskih vratih pogosteje pojavljajo bolj čustveno obarvani dogodki ali prizori. Oltar je torej bolj beseda, kot prevladujoče človekovo komunikacijsko orodje, orgle pa so glasba in beseda skupaj, kar verjetno bolj skuša spodbujati nič manj pomemben del notranjosti, to je čuten in čustven del človeka. Orgelska krila tako z zunanjo podobo kažejo na razmišljanje in razpoloženje, v kakršno naj bi glasba usmerjala vernike.V postnem času so zaprta, pa ne zato, da bi se orgle manj slišale, kot mnogi domnevajo iz navade molčanja orgel in zvonov v velikem tednu, ampak zato, da se besedi in glasbi pridruži še spremenjena vidna podoba: pričakovanje.

(misel ob raziskovanju krilnih vrat po Vzhodnih Alpah, na sliki so orgle v Lienzu v omari iz leta 1618)



sreda, 4. marec 2015

Veselje v Velenju

Tomaž Močnik ob svojem novem podvigu.

V ponedeljek, 2. marca 2015 smo na velenjski glasbeni šoli otvorili nove vadbene orgle
Znano je, da je Glasbena šola Velenje razvila in utrdila eno najkvalitetnejših glasbenih izobraževanj na osnovni in srednji stopnji v Sloveniji. ...

Tako uvodoma poročajo učiteljice orgel, celoten prispevek pa lahko preberete na spletni strani Glasbene šole Velenje.

torek, 3. marec 2015

Krilna vrata na evropskih orglah

Po kratki raziskavi zgodovine ostanka krilnih vrat ogromnih orgel v Koprski stolnici, ki jih je Vittore Carpaccio iz Benečije (morda Viktor Krpač, sicer pa se je podpisal Victor Carpatius) naslikal leta 1523, smo tudi na evropski ravni izvedli hitro povpraševanje in ugotovili, da obstaja še vsaj 400 krilnih vrat ali njihovih ostankov. Tista, ki so naslikana na platno (v rumeni barvi), prevladujejo v Padski nižini in Sredozemlju, lesena pa v Alpah in na Nizozemskem (v modri barvi). Načelno naj bi vse orgle do leta 1650 imele vrata.




Na Slovenskem smo jih našteli 19, od katerih jih je 11 s slikami, večinoma kralja Davida in sv. Cecilije, ostala pa so na različne načine dekorirana. Vrata brez okrasja niso upoštevana. Na mnogih starejših orglah so opazni ostanki, običajno del tečajev ali sledovi žebljev. 
Če na svojih orglah ali pozitivu opazite na robu kaj sumljivega, sporočite!