GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

torek, 28. april 2015

Vpis v orglarsko šolo - Celje

Pomlad je čas vpisov na šolanje v študijskem letu 2015/16. Tudi orglarske šole po Sloveniji vabijo nove kandidate in kandidatke. Šola pri sv. Jožefu nad Celjem vabi na povezavi: Celje - sv. Jožef




ponedeljek, 27. april 2015

Orgelska glasba v filmih

Morda koga od obiskovalcev ARSORS portala poleg orgel zanimajo tudi filmi. Povezava na seznam filmov, (pretežno ameriške produkcije) v katerih se oglasijo orgle, je sestavil organist John Karl Hirten na svojem spletnem dnevniku www.hirten.com/the-pipe-organ-on-film/. Z zadnjega obdobja boste gotovo spoznali filme August Rush (2007), Dvom (Doubt, 2008), Gran Torino (2008), Pirate s Karibov (2006), Salt (2010), Drevo življenja (2011) ali Kraljestvo vzhajajoče lune (2012).

Če se orgelska glasba pojavi v kakšem slovenskem igranem filmu, še nismo odkrili. Lahko pomagate?

torek, 21. april 2015

Olivier Penin

Tokrat smo v Église de l'Annonciation sredi Ljubljane poslušali in uživali avtentične in veličastne slike mogočnih pariških katedral in njihovih največjih korskih mojstrov. Olivier Penin, glavni organist pri Sainte Clotilde, nam jih je skozi različne sloge predstavil v dveh delih. Spredaj stare baročne mojstre, posamezne v skoraj regalni zvočnosti, zadaj vsem znane veličastne romantike, s pogumnimi odmevniki jezičnikov in kar smelo hitrimi interpretacijami. Vrhunec pa briljantne gradacije v interpretaciji na temo Veni creator spiritus.

Dovolite še osebno noto. Po kratkem srečanju in parih besedah z vrhunskim interpretom tik po nastopu, mi je bilo hitro jasno, da njegovo živo izvajanje izvira iz njegovega globokega veselja do glasbe in orgel. Ko sem kar nekako rockovsko doživljal improvizacijo, a povsem blizu poskočnemu baroku in vrvenju francoskih romantičnih tokat, sem imel občutek, da je tudi sodobnost, vključno z ritmičnostjo, neskončno daleč od cenenega popevkarstva, s katerim bi nekateri radi pomešali kakovostno glasbo od nekdaj do danes. Morda so ga navdušile tudi te konkretne orgle na koru Marijinega Oznanjenja.
Obiskal sem že mnogo koncertov, a tako iskreno živega človeka takoj po izvedbi resnično težko srečaš.
Ani, Miranu in Mišotu ter vsem sodelujočim in podpornikom velika hvala za tako izkušnjo.

Minuta zvoka za pokušino.

četrtek, 16. april 2015

Jennifer Bate v CD

Alpski orgelski prostor, večinoma okužen s srednjeevropskimi nemškogovorečimi zgodovinskimi trendi, se z angleško orgelsko sceno relativno redko sreča. Zdi se nam neobičajno, da so britanske orgle nekako drugačne - in to ne le v romantiki, ampak tudi precej nazaj.
Kakršen organist, takšne orgle, so rekli včasih. In obratno. Tako velja tudi za Angleže, in sinoči konkretno za izvrstno in vitalno damo Jennifer Bate. Schukejeve orgle so postale skoraj prave angleške orgle v vsej imperialni zvočnosti in polnosti, ponosu in uglajenosti. Celo Nakićev manual se je svojo jadransko živostjo le stežka upiral mogočnemu odmevanju Atlantika, tudi v presunljivih piano partih. Kontinentalci bi se sicer verjetno spraševali, če je nekoliko zanimivopisano registriran Johann in skoraj bolj nemški Felix kot res nemški, ustrezen pristop do "njihovih". Kakorkoli, mi smo se pustili prepričati, da je glasba univerzalna v ustvarjanju in poustvarjanju. In povrh smo doživeli Messiaenov Diptih - tokrat ne v angleškem, ampak v globokih skoraj teoloških barvah narave kot narave, in narave v človeku, od trpljenja do vstajenja, vstajenja v večno gladino pianissima.

Tokrat lahko pohvalimo tudi udeležbo občinstva - ne le številčno, ampak predvsem zaradi iskrenih aplavzov. Glede udeležencev v dvorani pa naj izpostavim predvsem nežnejši del slovenske orgelske pedagogike. Vse bolj se mi zdi, da se orgelsko navdušenje vseje z zgledom, začne in konča pa s poslušanjem.


ponedeljek, 13. april 2015

Predavanje Jennifer Bate o Messiaenu

V dvorani Univerze v Ljubljani smo danes dopoldne lahko poslušali predavanje koncertne organistke Jennifer Bate iz Velike Britanije. Njeno neverjetno dosledno sledenje in globoko doživljanje Messiaena kot človeka in skladatelja, predvsem pa kot osebnega pedagoga in mentorja, se bo v sredo prelilo v - verjetno - najbolj avtentično orgelsko glasbo tega francoskega mojstra 20. stoletja.


Glede na njen svetovni ugled in priljubljenost zadnjih desetletij pričakujemo, da bodo v sredo v Cankarjevem domu v vsej polnosti zazveneli Giovanni Battista Pescetti, William Walond, Samuel Wesley, Felix Mendelssohn, Johann Sebastian Bach, Alexandre Guilmant, in seveda Olivier Messiaen. Pridite preverit!

četrtek, 2. april 2015

De musica disserenda na dLib

Narodna in univerzitetna knjižnica je na spletnem portalu dLib objavila tri letnike znanstvenih prispevkov revije De musica Disserenda. Prav v teh letnikih je nekaj zanimivih člankov, ki obravnavajo orgle in druga glasbila s pedalom.

sreda, 1. april 2015

Orgle v Škocjanskih jamah - izjemno odkritje iz 11. st. pr. Kristusom !

Škocjanske jame slovijo po svojih neokrnjenih lepotah, predvsem po orjaškem podzemnem kanjonu in znamenitih orglah, ki so jih oblikovali stalaktiti. Posamezni kapniki so votli in nanje lahko tudi igramo na sicer nekoliko bolj romantično obarvan register "Zvonovi". Škocjanske orgle sicer lahko vidite na sliki na veliki avtocestni informativni tabli. Povsem nova pa je vest, da so tam odkrili tudi ostanke pravih orgel, in to iz 11. stoletja pred Kristusom.


V neizmerni podzemni preplet Škocjanskih jam spadata tudi bližnji Skeletna jama in Mušja jama, ki sta znani po izjmenih arheoloških odkritjih. Gre pravzparav za brezni, v kateri so donedavna ljudje metali različne votivne predmete. Na spletni strani javnega zavoda Škocjanske jame tako lahko preberemo: "V [Skeletni] jami, ki zaradi omenjenih okoliščin ni bila sistematično raziskana, so bile najdene človeške in živalske kosti, sulične osti, kopja, srp, situla, gumbi, saltaleon, fibula, zapestnica, prstana, pinceta, rovnica, žebelj in keramika,..."(referenco glej spodaj). Zadnje ugotovitve znanosti pa so pokazale, da gre za ostanke starodavnih orgel, ki jih lahko pripišemo dvema časovnima obdobjema, kot navaja članek: "Starejša sodi v čas med 11. in 9. stol. pr. n. št. ... mlajša skupina pa sodi v čas med zgodnjo starejšo železno dobo in mlajšo železno dobo."

Za organologijo je pravo razkritje šele sledilo dosedanjim znanstvenim člankom arheologov. Posamezne predmete je namreč mogoče sestaviti v delujoče glasbilo, pri čemer sta fibula in t.i. sulične osti dejansko nožne kosti, preoblikovane v piščali in tvorijo ozkomenzuriran register. Prstana in zapestnice sta očitno ostanka širokomenziriranega kovinskega registra, in sicer pokrova neke pokrite piščali in dodatka, ki ju je verjetno nespretni orglarski restavrator v mlajši železni dobi prispajkal na originalno piščal in ji tako "normaliziral" uglasitev. O podobnih obročkih smo že pisali na teh straneh, in sicer izkopavanjih v Golubcu ob Donavi pri Beogradu. (tam gre za ostalini iz 3. st. po Kr.). Glede gumbov ni dvoma, gre za vrhnje dele registrskih manubrijev, pri čemer so z luknjicami označili velikost v čevljih: 2 luknji pomeni 2', 4 pa 4' osnovni ton (takrat še niso poznali niti rimskih, niti arabskih številk!). Kako so označili kvinto 1 1/3, še ugotavljajo. Situla je glede na ugotovitve strokovnjakov služila kot izenačevalnik pristiskov, nekoliko soroden z znanimi mehanizmi hidraulosa. Predmet, za katerega so prvotno mislili, da gre za rovnico, pa se je izkazal za gonilni ročaj mehovja. Namen ostankov keramike povezujejo s prevleko tipk, saj v tistem času v tem delu sveta še niso poznali slonov in njihovih kosti.
Ostali artefakti, če jih sestavimo, tvorijo značilno mehansko orgelsko trakturo s kolenčniki, letvicami, kaveljčki, zatički. Vprašanje ostane le glede t.i. saltaleona. Tuji strokovnjaki, ki pri raziskavah sodelujejo menijo, da gre za star izraz razdelilne plošče, po domače velenbreta, na katerem se prenosi saltatorično spreminjajo iz klaviaturne kromatične razporeditve v piramidalno piščalno razporeditev. Čemu je pri portativu služila piramidalna razporeditev piščali, še ni razjasnjeno.

Da gre res za odkritje starodavnih orgel potrjuje tudi odkritje "skeletnega pokopa 40-60 let starega moškega in z njim povezane najdbe med katerimi je najbolj znana situla z venetskim napisom, ki sodi med najstarejše v Sloveniji." Venetski napisi so v bistvu tako imenovane sekirice, kar ni nič drugega kot star slovenski izraz za note (?neume). To potrjuje, da je mož bil organist in je skupaj z orglami, seveda portativom, očitno končal tuzemeljsko življenje v votivni jami, votivnem depoju, kamor še danes mnogi uvrščajo tovrstne poklice.

Da gre za predrimske orgle in izjemno najdbo, kaže izredno mednarodno zanimanje za odkritje, predvsem pa skrbi Madžarskega muzeja Aquincum glede izgube primata najstarejših arheoloških ostankov orgel na svetu. Vse kaže tudi, da Staroegipčan Ktesebij ni bil prvi izumitelj orgel, ampak da imamo prav na Slovenskem celo najstarejši skelet človeka, ki jeorgle ne le izumil, ampak tudi uporabljal prav do svoje smrti.

Na Ars organi Sloveniae se trudimo pridobiti dodatne fotografije v zvezi z izjemnim odkritjem, in jih bomo na portalu nemudoma objavili.

---

O izjemnih arheoloških odkritjih v Škocjanskih jamah si lahko nekaj več preberete TU.
Virtualni ogled jam in kapniških orgel je na voljo TU. - pritisnite na točko, kjer je spodaj na sliki bela puščica.

http://www.park-skocjanske-jame.si/virtual-360/slo.shtml

(!! 1. april 2015)