GLAS ZA ORGLE

obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.

sobota, 18. julij 2015

Nova številka Cerkvenega glasbenika

Verjetno ste v najnovejšem CG-ju opazili uvodni samorefleksivni komentar odgovornega urednika, ki na veliko mestih omenja orgle. Čeprav morda ni povsem jasno, ali bi bilo torej v revijo bolje manj ali bolje več pisati o orglah, se zdi, da ne gre za (samo)kritiko, ampak vabilo, celo poziv k sodelovanju, k pisanju. Danes so namreč orgle, včeraj ali jutri pa kaj drugega. Običajna medijska dinamika ponudbe in povpraševanja.


Res je, da ima ta številka kar štiri prispevke o kraljici glasbil, povrh pa še sprednji in zadnji ovitek. Tudi mnoge druge stvari, ki jih omenja Podstenšek, so v slovenskem prostoru res.

A meni se zdi, da je najbolj res, da premalo komuniciramo. Si res ljudje ne želijo (želite?) deliti veselih novic, uspehov, doživete glasbe, lepih orgel, izvrstne interpretacije kakšne skladbe, novih pevcev ali zborov, inovativno svežega pristopa k vzgoji in izbraževanju, ki ste ga dognali, muzikalnega in duhovnega napredka pri ljudskem petju ali mladinskem zboru? Je res tako težko zbrati nekaj vrstic in povedati svetu, da smo veseli, ker se smemo ukvarjati s tako plemenitimi dejavnostmi? Mar ob pozitivnem dogajanju, ki ga lahko srečujemo po večini slovenskih župnij, ni hudo, da nas tako preplavljajo nepomembni čveki in danes-do-jutri novice?

Zdi se, da premalo pišemo (?pišete) - in se torej preveč vdajamo pasivnemu opazovanju kaj drugi delajo in pišejo, sami pa raje ostajamo na varnem, in se ne izpostavljamo. Zdi se, da morda premalo beremo in se posledično premalo odzivamo na pisanje. Zdi se celo, da premalo kritiziramo - ja, kritiziramo, a s tisto resno, odgovorno besedo, ki družbo ali posameznika gradi, čeprav včasih tudi zaboli. Nobena ljubezen ni brez bolečin. Niti tista do orgel in orgelske glasbe.

In naprej? Za začetek vabljeni k branju DG-ja. Potem vabljeni k odprtemu pogledu, kaj se okrog vas ali v vas cerkvenoglasbenega dogaja. Verjamem, da je tega toliko, da boste težko zadržali veselje v sebi.

Če pa se bo zdelo, da so kakšni prispevki o orglah v CG-ju višek (v kar ne verjamem), so na Ars organi Sloveniae odprta vrata. Pišite!

ponedeljek, 13. julij 2015

Sončne orgle

Sončne orgle v Görlitzu (Zgorzelec) na nemško-poljski meji je leta 1703 izdelal saški orglar Johann (Eugenio) Casparini, ki je več kot desetletje deloval tudi na območju današnje Primorske in Istre. Bibliografi ugotavljajo, da je bil sloviti orglar velik posebnež, inovator, med vrsticami celo to, da je bil malo čudak. Zdaj je že znano zgodovinsko dejstvo, da se je pri njem v letih 1697 do 1699 učil Andreas Silbermann in tako svojemu bratu Johannu Gottfriedu pripravil podlago za svetovni uspeh zvoka saškega orgelskega baroka.
Ena od posebnosti orgel v Görlitzu je sedemnajst sonc, v katerih piščali 12 vrstne pedalne miksture predstavljajo žarke.



Še nekaj drugih fotografij z letošnjega popotovanja si lahko ogledate čisto spodaj na http://georganum.net/imaginarium.html.

Velja pa paziti, kdaj greš orgle te pogledat. Sreda je bil naš nesrečni dan, zato pa je toliko bolj uspela fotografija nekaj dni kasneje.