V Šentjakobu v Rožu se je zgodilo, da smo slišali prevladujoče slovensko glasbo. Za cerkveno okolje nekoliko nenavadno, nekje med skrajno arhaiko - vsaj 400 let starejšo od A. Scarlattija - , in sedanjimi iskanji postimpresionizma, kjer 400 let po baročnem mojstru in 100 let po Novih akordih ušesa verjetno še kar niso našla globokih povezav univerzalnosti glasbe celega tisočletja.
Če hočeš najti, moraš seveda iskati. Trio Seraphim kot eden redkih na sakralnem področju pogumno stopa na pot povezovanja tisočletja, predvsem pa sejanja lepote glasbe, ki mora biti slišana in mora biti iskana, če bo hotela biti občutena in doumljena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.