Bil sem poleg ... (Edo Škulj)

Edo Škulj, že štiri desetletja neutrudni organoslovec, muzikolog, duhovnik in še marsikaj drugega. Predvsem pa svetovljanski idealist, ki mu ni žal ne časa ne denarja, ne truda ne poslušanja kritik, - samo da glasbeno znanje in širina dosežeta cilj in bogatita slovenska muzikološka polja. A ne sama zase, ampak predvsem za prakso, za plodovite rezultate.
Večina, ki bo tole brala, je že videla in pregledovala kakšno od njegovih številnih knjig, člankov, mnogi smo se srečali s prepisi Gallusa, in celo raznimi splošno cerkvenimi zadevami, kot so patrociniji ali posrečena monografija o Kancijanih. Mnogi, premnogi morda ne veste, kako je oral ledino novega Cerkvenega glasbenika, z nekajdesetletnim zaostankom prinesel na Slovensko Schweitzerjev Orgelbewegung, novo orglarstvo, preplezal notranjost vsaj polovice slovenskih orgel, organiziral simpozije in urejal zbornike, zborovske in ljudske pesmarice, doma in v tujini, in še in še. To nam je danes samoumevno, a nedavno ni bilo.
 

Napisati osebne spomine je zelo drzno delo, predvsem pa zahteva izjemno uravnoteženost poguma in ponižnosti. Po petdesetih letih duhovniške službe in treh četrtinah stoletja premetavanja življenja sem ter tja po svetu, očitno ta notranji sad v človeku dozori. Naj bo kakovostna vmesna postaja. Edo, vse čestitke!

Luka Gojkošek - posnetek koncerta

Na koncert, ki nam ga je mladi Luka Gojkošek pripravil prejšnji četrtek v Ljubljani, na orglah Mariborske delavnice v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju, so upravičeno lahko ponosni ustvarjalec, njegovi domači, predvsem pa mentorica. Ob mladostni zagnanosti velja posebej poudariti zrelo intepretacijo romantike, ki se je verjetno ne bi sramoval niti kakšen priznan virtuoz. Posebne čestitke za izvedbo slovenske skladbe. Posnetek celotnega koncerta ob zaključku srednje šole lahko tudi poslušate.


Luka Gojkošek, Ljubljana, 18. junij 2015.

Dieterich Buxtehude (1637–1707): Preludij v a-molu, BuxWV 153
 Johann Sebastian Bach (1685–1750): Fantazija in fuga v c-molu, BWV 537
 Dieterich Buxtehude (1637–1707): Komm, Heiliger Geist, Herre Gott, BuxWV 199
 Joseph Reveyron (1917–2005): Fantaisie–Choral sur l'hymne de Saint Jean za pedal solo
 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Preludij v e-molu (iz Preludij in fuga v e-molu)
 Charles-Marie Widor (1844–1937): Intermezzo iz Simfonije št. 6, op. 42 št. 2
 Louis Vierne (1870–1937): Berceuse, op. 31 št. 19
 Marcel Dupré (1886–1971): Preludij in fuga v H-duru, op. 7 št. 1   (posnetek je nastal v živo, a žal nekateri kljub dokaj obsežnim orglam niso opazili, da več kot sto poslušalcev sedi na sakralnem koncertu, in da se s kora glasijo veliki mojstri svetovne orgelske glasbe, cerkvene glasbe)

Srebernjak in De Costa z renesanso v Vojniku

V soboto smo v cerkvi Žalostne matere Božje nad Vojnikom lahko doživeli pristnost renesanse in zgodnjega baroka. Jerneja Srebernjak, violina, in Barbara De Costa, orgle, sta z avtentično glasbo oživeli glasbilo, ki ga je po mnenju nekaterih izdelal graški mojster Georg Sewaldt v tretji četrtini 17. stoletja. Slogovno zaznamovani koncerti mnoge odvrnejo od obiska z izgovorom enoličnosti in dolgovezja. A takšni izgovori so verjetno le pretveza, saj sta s potovanjem od Bologne preko Firenz do Rima umetnici ustvarili pestrost renesačne pokrajine skoraj tako živo, kot so živa poznopomladna polja osrednjega dela Apeninskega polotoka. Pri tem jima je pomagala akustičnost lepo urejenega cerkvenega prostora, ki pa - in to naj poslušalci naslednjič vsekakor pazijo - še zdaleč ni enaka v spodnjem in v zgornjem delu ladje, kaj šele pod korom. Orgle bi morda morali gledati in poslušati "v obraz".

 Levo posnetek z vaje, desno mnoge čestitke, veselje poslušalcev in upravičen ponos gospoda župnika.

odlomek koncerta 13.6.2015.


Glasba, čeprav slogovno oddaljena, je bila za uho zelo poslušljiva. Kjub časovni drugačnosti je obiskovalce in obiskovalke - strokovnjake in ljubitelje stare glasbe je bilo žal pogrešati ... - zvabila v pristne, ponavljam, pristne, aplavze, ki so najboljši dokaz, da je bila umetnost izročena na doživet način. Zdi se, da je morda celo res, da slogovna usklajenost glasbil, skadateljev in poustvarjalnih zamisli daje rezultat, v katerem odjemalci preprosto uživamo.

Vojnik - glasba 17. stoletja na glasbilu iz 17 stoletja!

vljudno vabljeni na drugi koncert v okviru  

14.  POLETNEGA ORGELSKEGA CIKLUSA,

v soboto, 13. 6. 2015, ob 19.00,

v cerkvi Device Marije v Vojniku,

na katerem nas bosta v svet 

ITALIJANSKE ORGELSKE IN KOMORNE GLASBE 17. stoletja, 

popeljali 

 Jerneja Srebernjak (violina) 

in  

Barbara De Costa (orgle).

Izvirna italijanska glasba bo zazvenela na enih izmed najstarejših orgel na Slovenskem, ki jih je izdelal neznani orglarski mojster v drugi polovici 17. stoletja, obnovilo pa Orglarsvo Kolar.

Zaradi omejenega števila parkirnih mest pri cerkvi obiskovalcem priporočamo, da avtomobile pustijo v bližini cerkve Sv. Florjana (cerkev se nahaja na levi strani ceste takoj po prihodu v Vojnik iz smeri Dobrna) in se mimo cerkve sv. Florjana podajo na slabih deset minut trajajoči sprehod po stopnicah mimo obnovljenih kapelic do cerkve Device Marije, ki stoji na hribčku nad Vojnikom.

Vsi boste umrli (trdoglavci?)

Teren v okviru našega programa je sicer zelo resen in naporen, a zdi se, da nekateri z orglami povezuje še bolj resne zadeve. No, morda pa velja za lesne zajedalce iz skupine trdoglavcev, ki jih je v mnogih orglah bistveno preveč.