Tomaž Močnik poroča, da v Oslu dokončuje orgle. Čestitamo! Skandinavcem in vsem drugim pa želimo (in zavidamo) spet novo pridobitev slovenske zvočne lepote.
GLAS ZA ORGLE
obvestila in pogovori o orglah in sorodnih temah.
sreda, 21. december 2016
ponedeljek, 28. november 2016
Dobrodelni koncert za orgle v Cirkovcah
"Zakaj ne bi izvajali francoskega impresionizma?" je bilo eno od napovednih vprašanj sobotnega koncerta v Cirkovcah, v župniji med Slovensko Bistrico in Ptujem, kjer so nedavno kar solidno prenovili Brandlove orgle.
Vprašanje bi lahko nadaljeval, ali imamo pri nas ustrezne orgle - tudi tiste, ki jim rečemo, da so narejene v francoskem slogu. Še bolj pa bi se vprašal, koliko, če sploh, imamo interpretov. Če malo bolj pogumno zazvenijo jezičniki, seveda še ni nujno, da poslušamo francosko glasbo.
Mladi domači organist Luka Gojkošek z gostoma se je lepo izkazal in, kar je še bolj presenetljivo, ustvaril nekako prijetno ležerno impresijo brez orgelskih jezičnikov. Oziroma, jezičnike sta nadomeščala mladi klarinetist Urban Erker in vokalist Peter Gojkošek. Klarinet je lepo ponazarjal otožnost, ki smo jih lahko tudi gledali v van Goghovih, Monetovih in drugih slikah, vokal med basom in baritonom pa je prinesel vseeno nekaj nosljavosti, ki ga od francoskega jezika in orgel seveda pričakujemo. Tako se je vse izšlo, in bilo je prav dobro.
Poleg doživete glasbe - najbolj dolgo in iskreno smo ploskali zvonovom iz Westminstra (prav tako brez orgelskih zvonov) -je treba tu omeniti eno zelo pomembno reč. Luka je na začetku povedal nekako takole:
"Domačini se boste gotovo vprašali, zakaj spet zbiramo denar za orgle, ko pa smo prav nedavno zaključili generalno prenovo. Orgle niso nove, zato se tudi zdaj kakšna malenkost pokvari. Manjše zadeve popravim samo, za večje pa je treba poklicati mojstra. In to stane."
Kaj naj rečem? Samo čestitati je treba mladostni ideji! Samovzdrževanje orgel. Koliko vas je organistov po širni Sloveniji, ki se zavedate, da je treba orgle stalno vzdrževati, in da to tudi stane?
Cerkev je bila skoraj polna, nekaj praznine je bilo le v prvih klopeh. Ploskali smo, dobro. Dobrodelni koncert za orgle je torej uspel. Čestitamo!
Vprašanje bi lahko nadaljeval, ali imamo pri nas ustrezne orgle - tudi tiste, ki jim rečemo, da so narejene v francoskem slogu. Še bolj pa bi se vprašal, koliko, če sploh, imamo interpretov. Če malo bolj pogumno zazvenijo jezičniki, seveda še ni nujno, da poslušamo francosko glasbo.
Mladi domači organist Luka Gojkošek z gostoma se je lepo izkazal in, kar je še bolj presenetljivo, ustvaril nekako prijetno ležerno impresijo brez orgelskih jezičnikov. Oziroma, jezičnike sta nadomeščala mladi klarinetist Urban Erker in vokalist Peter Gojkošek. Klarinet je lepo ponazarjal otožnost, ki smo jih lahko tudi gledali v van Goghovih, Monetovih in drugih slikah, vokal med basom in baritonom pa je prinesel vseeno nekaj nosljavosti, ki ga od francoskega jezika in orgel seveda pričakujemo. Tako se je vse izšlo, in bilo je prav dobro.
Poleg doživete glasbe - najbolj dolgo in iskreno smo ploskali zvonovom iz Westminstra (prav tako brez orgelskih zvonov) -je treba tu omeniti eno zelo pomembno reč. Luka je na začetku povedal nekako takole:
"Domačini se boste gotovo vprašali, zakaj spet zbiramo denar za orgle, ko pa smo prav nedavno zaključili generalno prenovo. Orgle niso nove, zato se tudi zdaj kakšna malenkost pokvari. Manjše zadeve popravim samo, za večje pa je treba poklicati mojstra. In to stane."
Kaj naj rečem? Samo čestitati je treba mladostni ideji! Samovzdrževanje orgel. Koliko vas je organistov po širni Sloveniji, ki se zavedate, da je treba orgle stalno vzdrževati, in da to tudi stane?
Cerkev je bila skoraj polna, nekaj praznine je bilo le v prvih klopeh. Ploskali smo, dobro. Dobrodelni koncert za orgle je torej uspel. Čestitamo!
sreda, 23. november 2016
Zlata medalja Svetega Jožefa delavca Jožetu Troštu
Dolgoletni učitelj, vzgojitelj in ravnatelj ljubljanske Orglarske šole Jože Trošt je iz rok škofa Jurija Bizjaka včeraj prejel zlato medaljo Svetega Jožefa delavca. Čeprav je pionirstvo in celovita smelost na področju vzgoje organistvo in organistk neprimerljiva, je morda v 80-ih letih najbolj vplival na razmah mešanih cerkevnih mladinskih zborov, ki danes kot odrasli skrbijo za glasbeno lepoto bogoslužij na slovenskih korih. Dobri zbori so klicali po dobrih orglah.
Neposredno se je na Orglarski šoli angažiral za preseganje "pnevmatske" šole izdelovanja orgel, ki je tedaj prevladova, posredno pa preko mnogih kakovostnih zborov po vsej državi in zamejstvu ustvarjal ustrezno klimo za obnovo starih glasbil in izdelavo novih.
Njegova modrost presega njegov čas, zato se njegovi učenci priznanja z njim in zanj iskreno veselimo .
Neposredno se je na Orglarski šoli angažiral za preseganje "pnevmatske" šole izdelovanja orgel, ki je tedaj prevladova, posredno pa preko mnogih kakovostnih zborov po vsej državi in zamejstvu ustvarjal ustrezno klimo za obnovo starih glasbil in izdelavo novih.
Njegova modrost presega njegov čas, zato se njegovi učenci priznanja z njim in zanj iskreno veselimo .
petek, 11. november 2016
Dan SCG v Bistrici na Zilji
DAN
SLOVENSKIH CERKVENIH GLASBENIKOV 2016
Petek, 18. novembra
15:30 – odhod avtobusa iz
Ljubljane (parkirišče Zavoda sv. Stanislava)
17:30 – prihod v Bistico
(Hotel Stara Pošta)
18:30 – večerja
20:00 – Koncert
pred godom sv. Cecilije
po koncertu – prijateljsko srečanje
– Nočitev.
Sobota, 19. novembra
08:00–09:00 – zajtrk
09:00 – Uvod in pozdravi
09:15–09:45 – Rateški/Celovški
rokopis (I. Florjanc)
09:45–10:15 – Koroške
cerkvene pesmaric
10:15–10:45 – Nove
glasbene izdaje (Tavčar, Ban, Florjanc, Bertinazzi)
10:45–11.15
– odmor s kavo
11:15–12:45 – Zborovodska
delavnica
13:00–14:00 – kosilo
14:00–14:30 – Slovenska
cerkvena glasba na Koroške
14.30–15:30 – Nova
cerkvena pesmarica (M. Podstenšek)
15:30–16:00 – odmor s
kavo
16:00–16:30 – Stari
ziljski običaji (P. Druml)
16:30–17:00
– Vrednotenje in kategorizacija
orgel
(J. Dobravec)
17:00–17:30 – Pogovor,
sklep in slovo
17:00 – povratek v Ljubljano
V
času prireditve prodajna razstava muzikalij.
Prijavite se takoj, z
elektronsko ali navadno pošto, vsekakor pa najkasneje do torka, 15.
novembra.
četrtek, 20. oktober 2016
Inavguracija orgel na AG v Ljubljani
Inavgurirali so:
Jonas
Herzog, Mario Perestegi,
Egon
Mihajlović, Dalibor Miklavčič
Tomaž
Sevšek Šramel in Tibor
Kerekeš,
Tone Potočnik, Maks
Strmčnik.
Slikali so se glavni predavguracijski akterji s švicarske in slovenske strani:
Glasbo so že pred časom zapisali:
J. S. Bach, J. Alain. G.
Frescobaldi, F. Correa de Arauxo, P. Eben, I. Florjanc, D. Močnik.
Stanje izobraževanja na področju orgel na AG se bo - tako pričakujemo - v temelju spremenilo. Seveda so vsi profesorji zelo dobro seznanjeni z orglami in organistiko, literaturo in interpretacijo, pedagoškim in umetniškim ustvarjanjem. Le doslej v bistvu študentom niso mogli konkretno pokazati, kaj so to orgle. Kako je to sploh mogoče, da poučuješ nekaj, česar nimaš, je zdaj že vprašanje za zgodovinarje, ki ga tukaj ne gre več obravnavati.
Seveda so Kuhnove orgle takorekoč nove, in marsikateriega glasbenika presenetijo. Tako izvajalca kot poslušalca. Najprej to, da niso sakralne in ne stojijo zadaj. Potem pa to, da bistvu še niso uležane v tisti del glave, kjer ustvarjanje nastaja, kjer se glasbilo poveže z ustvarjalcem. In pri orglah, ki jih človek pač nima doma (razen izjem, kakor smo dojeli pri fenomenu "Carpenter" prav ta teden v CD), je proces odnosa glasbila in umetnika nekoliko drugačen kot pri violinistkah ali trobentačih in ostalih. To se bo na najvišji pedagoški ravni pri nas seveda s časom uredilo, na interpretacijski pa pri posameznikih tudi. Čez deset let častim nove klaviature, če bodo tako izrabljene, da ne bodo več uporabne.
Napovedani glasbeniki so obetali. Program ... no ja, tudi. Lahko bi sicer napovedali tudi improvizaciji. Se bomo navadili.
Orgle so letnik 1979, torej mlajše od večine nastopajočih. Zanimivo, prav (naj)mlajši, Herzog, je posegel v najbolj primerno klasiko, če lahko na postneobaročnih orglah sploh tako rečemo. Bach je alfa in omega. Sinoči je bil alfa, Perestegijeve Litanije dokaj litanijske, v "neenakomeren korak". Renesansa bi kljub solo-spremljava načinu in ob tako precizni Mihajlovićevi prstni tehniki morda zahtevala drugačno registracijo. Okna iz Kerekešove trobente skozi Sevškove piščali so bila sodobna, dovršena, da jih interpretacijsko redko tako slišimo. Glasbili sta dati točno to, kar največ zmoreta, le sočasna glasba nam hoče biti nekoliko oddaljena. Seveda osebno ne morem mimo veselja, da smo slišali dve avtorski slovenski skladbi. Potočnik seveda. Tu se premika, in nedvomno bodo v prav bližnji prihodnosti pristopili tudi muzikologi in začeli prispevati tako potrebno so-teorijo za avtohtoni pristop k izvirni slovenski interpretaciji slovenske orgelske glasbe vseh obdobij. No, slovenske skladbe so bile v bistvu štiri. Poleg dveh avtorskih še dve avtorski, orglam primerno improvizirani. V prvi improvizaciji smo se z Miklavčičem sprehodili skozi različne sloge in načine interpretacije raznih melodij, skorajda v pop in meh na-smeh; ampak muzikalno in tehnično dodelano. V zadnji se je Strmčniku začelo z nekimi ptiči v Franciji - bo že blizu Avignonu - in zaključilo pri alegoriji - nekje v Julijskih Alpah.
Skratka, bilo je kar zanimivo, predvsem pa raznoliko. Celo kar nič turobno. In zdi se, da bo (upravičeno) začetno veselje ob tako velikanskem koraku, kakršnega občutijo predvsem neposredni udeleženci, prav kmalu prešlo v resno in poglobljeno spoznavanje orgel, torej konkretnih orgel, ki so bile podarjene, njihovih zmožnosti in nezmožnosti, zrelemu in zglednemu pristopu k vzdrževanju, predvsem pa odprtosti za širjenje orgelske kulture na - če govorimo o akademiji - na akademski ravni.
Naj ponovim: Čez deset let častim nove klaviature, če bodo tako izrabljene, da ne bodo več uporabne. Držite me za besedo.
Jurij Dobravec
---
* lastni zvočni posnetek seveda hranimo v arhivu ARSORS, a AG je organizirala tudi slikovno in zvočno snemanje, tako da željno pričakujemo njihove rezultate.
ponedeljek, 10. oktober 2016
Akademija za glasbo v novo študijsko leto
Dekan prof. Andrej Grafenauer se je na začetku opravičil, ker so sprejem novih študentov Akademije za glasbo z nagovorom organizirali z enotedensko zamudo. Zanjo so bile seveda "krive" orgle, ki so danes prvič - a pričakujemo, da bodo odslej vsako leto - pozdravile novo generacijo bodočih poklicnih glasbenic in glasbenikov.
Čast prvega solo javnega nastopa na najnovejši glasbeni pridobitvi ljubljanske Univerze je pripadla prof. Mariu Perestegiju.
Čast prvega solo javnega nastopa na najnovejši glasbeni pridobitvi ljubljanske Univerze je pripadla prof. Mariu Perestegiju.
četrtek, 6. oktober 2016
ECCE ORGANVM! 4
Z veseljem sporočamo, da je izšla četrta številka revije ECCE ORGANVM!
Naslovnico krasi najnovejša slovenska pridobitev, ki lahko pomeni prelomnico v pedagoškem delu na področju orgel pri nas. Gre za prve mehanske, in to velike orgle, ki jih je Akademija za glasbo ljubljanske Univerze dobila iz Švice.
Osrednji članek je besedilo neznaega avtorja, ki je okrog leta 1935 imel podobne sanje kot so jih imeli kolegi in kolegice, ki so se trudili za letošnjo izvrstno pridobitev.
Prenos revije ECCE ORGANVM! je brezplačen. Vabljeni k branju!
Naslednja številka Ecce organvm! bo predvidoma izšla sexta ianuarii 2017. Prispevki dobrodošli.
Naslovnico krasi najnovejša slovenska pridobitev, ki lahko pomeni prelomnico v pedagoškem delu na področju orgel pri nas. Gre za prve mehanske, in to velike orgle, ki jih je Akademija za glasbo ljubljanske Univerze dobila iz Švice.
Osrednji članek je besedilo neznaega avtorja, ki je okrog leta 1935 imel podobne sanje kot so jih imeli kolegi in kolegice, ki so se trudili za letošnjo izvrstno pridobitev.
Prenos revije ECCE ORGANVM! je brezplačen. Vabljeni k branju!
Naslednja številka Ecce organvm! bo predvidoma izšla sexta ianuarii 2017. Prispevki dobrodošli.
sreda, 5. oktober 2016
Programska knjižica CD
Cankarjev dom se ponaša z največjimi orglami v Sloveniji, v katerih so po zamisli Huberta Berganta združeni slogi različnih orgelskih zamisli. Prvi in četrti manual sta nekako srednjenemška, tretji je posnetek Nakića iz Pirana, drugi je francoski. V bistvu ne gre za univerzalne štirimanualne orgle, ampak za sestavljanko, ki je z nekoliko kompromisi štirimanualno tudi uporabna. Vseeno zvenijo dobro.
V programu za leto 2016/17 uporabe teh orgel ni opaziti. Verjetno se skriva v kakšni podrobnosti. Je pa opazno, da so Schukejeve orgle prispevale programski knjižici naslovnico. Vključno s skrbnikom, seveda.
V programu za leto 2016/17 uporabe teh orgel ni opaziti. Verjetno se skriva v kakšni podrobnosti. Je pa opazno, da so Schukejeve orgle prispevale programski knjižici naslovnico. Vključno s skrbnikom, seveda.
Nekaj kakovostne glasbe pa bo gotovo slišati, zato vabljeni k branju in obisku:
torek, 13. september 2016
nedelja, 11. september 2016
Kraljica »ful kul«
Kako postati mojster na orglah
Orgle imajo zaradi svoje veličastnosti naziv »kraljica instrumentov«.
Pika na delavnici obišče Kraljico (instrumentov), kjer se sreča z dvema velikima mojstroma: mojstrom v izdelovanju orgel, ki ji pomaga spoznati zgradbo samega instrumenta in mojstrom v igranju orgel – pomembnim skladateljem in orglavcem Johanom Sebastianom Bachom.
Ker je Kraljica »ful kul«, bo možno tudi slišati, kako pa na orglah zvenijo jazz, pop in filmska glasba.
Sreda – petek, ob 8.30, 10.10 in 12.10
Skupine, ki bodo obiskale Tomažev oder, se lahko ob predhodni najavi udeležijo brezplačne interaktivne delavnice Pika na obisku pri Kraljici - Kako postati mojster na orglah, ki bo od srede do petka ob 8.30, 10.10 in 12.10 v Glasbeni šoli Velenje.
Trajanje: 60 min. Pripravlja in vabi Tjaša Drovenik.
Več o pikinem festivalu v Velenju
ponedeljek, 5. september 2016
Orglarstvo Škrabl - nov CD z Rogle
Orglarstvo Škrabl je v sodelovanju s partnerji izdalo zvočni CD s skladbami avtorjev različnih časovnih obdobij in slogov, ki jih je organist Ignace Michiels posnel na orglah kapele Jezusove spremenitve na gori. Vzporedno je izšla knjižica o orglah v občini Zreče.
četrtek, 1. september 2016
Akademija za glasbo - prve prave orgle
V novih prostorih Akademije za glasbo ljubljanske univerze so te dni začeli postavljati nove mehanske orgle. Sanje generacij mnogih desetletij se uresničujejo. Podrobnosti v prihodnjih dneh.
nedelja, 28. avgust 2016
Janeček krščen 3. dec. 1697
V krstni knjigi za Podebrady je 3. decembra 1697 vpisano:
Jan, otecz Jan Janecžek, Tereza Janecžek, materž.
V indeksu te knjige piše:
Janecžek Johan, Podebrady 8. Dec. 1697.
Verjetno gre za celjskega orglarja Jana Františka Janečka.
Jan, otecz Jan Janecžek, Tereza Janecžek, materž.
V indeksu te knjige piše:
Janecžek Johan, Podebrady 8. Dec. 1697.
Verjetno gre za celjskega orglarja Jana Františka Janečka.
Nižje spodaj je v indeks za 11.11. 1700 vpisan Janecžek Martin, ki pa verjetno ni bil Janov brat. Podrobnosti sledijo.
Janeček preseneča
Poletno terensko delo programa Ars organi Sloveniae je prineslo mnogo novosti, o katerih boste brali v prihodnjih mesecih. Letos posebej izpostavljamo Celjskega baročnega orglarja J.F Janečka, ki je deloval v 18. stoletju, in ga je verjetno slovenska organologija od vseh orglarjev doslej najbolj poglobljeno obdelovala. Znanje se precej širi. Tako so v 80-ih letih vedeli za 30 njegovih glasbil. Malo po prelomu stoletja se je znanje povečalo na 40. Danes smo na številki nad 50. Za nekaj glasbil se je tudi izkazalo, da jih je izdelal kdo drug, oziroma, da je bil dosedanji podatek gotovo napačen.
Ugotovitve zadnjega tedna kažejo, da je Janeček orgle izdelal tudi za Marijo Bistrico v hrvaškem Zagorju, in sicer 1723. Podrobnosti še raziskujemo. Prav pred kratkim pa smo odkrili njegov popolnoma ohranjen pozitiv, vključno s prospektnimi piščalmi. Inštrument doslej v naši podatkovni zbirki ni bil evidentiran, sled za raziskavo pa je bil cerkveni inventar tiste cerkve iz leta 1860, v katerem je nekoliko hecno zabeleženo: Ein Orgel mit 4 pozitiv Registern. Tudi popis Lavantinske škofije iz 1911 ni veliko napredoval. Piše natanko takole: Orgle ima 4 spremene.
Pozitiv je dokaj tipski, ima štiri kasične Janečkove registre: dve leseni kopuli, kovinski principal in malo miksturo. Doslej za leto 1745 njegova aktivnost ni bila poznana.
Ugotovitve zadnjega tedna kažejo, da je Janeček orgle izdelal tudi za Marijo Bistrico v hrvaškem Zagorju, in sicer 1723. Podrobnosti še raziskujemo. Prav pred kratkim pa smo odkrili njegov popolnoma ohranjen pozitiv, vključno s prospektnimi piščalmi. Inštrument doslej v naši podatkovni zbirki ni bil evidentiran, sled za raziskavo pa je bil cerkveni inventar tiste cerkve iz leta 1860, v katerem je nekoliko hecno zabeleženo: Ein Orgel mit 4 pozitiv Registern. Tudi popis Lavantinske škofije iz 1911 ni veliko napredoval. Piše natanko takole: Orgle ima 4 spremene.
Pozitiv je dokaj tipski, ima štiri kasične Janečkove registre: dve leseni kopuli, kovinski principal in malo miksturo. Doslej za leto 1745 njegova aktivnost ni bila poznana.
petek, 12. avgust 2016
Kunathova začasna delavnica prodana
J.G.Kunath je potem, ko se je iz Cerknice preselil v Ljubljano, v začetku (vsaj do januarja 1827) stanoval v Trnovskem predmestju 18, kjer je imel v prvem nadstropju delavnico in verjetno manjše razstavišče orgel.
Neugledna nepremičnina sredi trnovkih blokov stoji še danes, lastništvo pa je povezano s propadlim gradbenim podjetjem SCT. Nedavno je dobila novega lastnika, ki obeta spremembe.
Stavba je danes očitno tako pomembna, da o njenem latništvu poročajo kar nekateri osrednji slovenski meiji, npr. Dnevnik, Siol.
Osnova zemljevida: Google 2016; dlib 1830. Viri: Ecce organym!, Laibacher Zeitung 1827.
Neugledna nepremičnina sredi trnovkih blokov stoji še danes, lastništvo pa je povezano s propadlim gradbenim podjetjem SCT. Nedavno je dobila novega lastnika, ki obeta spremembe.
Stavba je danes očitno tako pomembna, da o njenem latništvu poročajo kar nekateri osrednji slovenski meiji, npr. Dnevnik, Siol.
Osnova zemljevida: Google 2016; dlib 1830. Viri: Ecce organym!, Laibacher Zeitung 1827.
sreda, 6. julij 2016
ECCE ORGANVM! 3
Danes, 6 julija 2016, je izšla tretja številka naše orgelske revije Ecce
organvm!, ki prinaša nekoliko bolj počitniške vsebine. Celo osrednji
prispevek je razdeljen na dele, in bo tako lažje prebrati le tisto, kar
vas zanima. Gotovo pa bo za vse orgelske navdušence izziv reševanje miselne igre
organoku, ki je nekakšna orgelska različica znanega sudoku.
Hvala za vse odzive in zahvale, in vabljeni, da revijo pošljete tudi drugim.
Lep poletni pozdrav, Jurij Dobravec
http://glej.orgle.si/ecce_organum_003.pdf
Hvala za vse odzive in zahvale, in vabljeni, da revijo pošljete tudi drugim.
Lep poletni pozdrav, Jurij Dobravec
http://glej.orgle.si/ecce_organum_003.pdf
nedelja, 3. julij 2016
Brexit in orgle
Vsi, ki ste v preteklih tednih morda hoteli iskati po spletnih strani britanskega NPOR, in ste naleteli obvestilo, da je treba za vstop na stran z iskanjem poslati donacijo (50p za en podatek) sporočamo, da so Bitanci nazaj uvedli običajni način donacij in je iskanje po zbirki, ki hrani podatke o vrč koz 65.000 orglah Velike Britanije o orglah spet omogočeno.
torek, 28. junij 2016
Enomanualne orgle naprodaj
Spoštovani!
Tomaž Gržeta
Prodajam mehanske orgle v izvrstnem
stanju. Če koga zanima oz. če kdo pozna kakšnega posameznika ali
institucijo (šolo, cerkev..), ki bi jim prav prišel inštument za
vadenje, spremljavo, nastope.. sem na voljo za vse informacije in ogled.
več informacij v oglasu: http://www.bolha.com/glasbila-glasbena-oprema/glasbila/klaviature/ostale-klaviature/orgle-pozitiv-1299496061.html
nedelja, 26. junij 2016
Bled - Duo Organum plenum
Kot se za Bled spodobi, smo sinoči lahko v župnijski cerkvi sv. Martina poslušali romantični program v romantični izvedbi. Kontrasti v dinamiki, največje možno fraziranje, ki ga omogočajo prenovljene Milavčeve pnevmatske orgle, polna uporaba vseh tehničnih pomagal tovrstnih orgel. Program navdušujoč, uglajeno in muzikalno izveden. Spontano ploskanje je dokaz, da je bilo ljudem všeč..
Nina Frank in Andreja Golež Gruden.
Nina Frank in Andreja Golež Gruden.
petek, 24. junij 2016
vabilo - DUO ORGANUM PLENUM - vabilo
HTML5 video mp4 video mp4 HiRes
15. POLETNI ORGELSKI CIKLUS
sobota, 25. 6. 2016, ob 20.00Duo ORGANUM PLENUM
Nina Frank, orgle
Andreja Golež Gruden, orgle
Bled, župnijska cerkev sv. Martina
Slovensko orgelsko društvo
sreda, 22. junij 2016
Čipkarski festival
Ars organi Sloveniae se pridružuje klekljarskim in čipkarskim festivalom, ki vsako leto potekajo v Idriji, Žireh, tudi bližnji Lepoglavi. Te dni gostimo tudi 17. svetovni čipkarski kongres.
Majda Dobravec je Edu Škulju ob zlati maši nakleljala upodobitev Križmanovih orgel iz St. Floriana.
Majda Dobravec je Edu Škulju ob zlati maši nakleljala upodobitev Križmanovih orgel iz St. Floriana.
ponedeljek, 30. maj 2016
Orgelski slovar - vzorec 20 strani
Za boljši občutek, kaj Slovar vsebuje in kako dejansko zgleda vsebina, smo pripravili vzorčni zvezek. Pdf z 20 stranmi si lahko ogledate na tej povezavi.
Prejšnji teden je prispela nova pošiljka knjig, ki jo po dogovoru z urednikom smemo še prodajati po promocijski ceni 40€ (+dostava). Pohitite z naročili (slovar@orgle.si).
Prejšnji teden je prispela nova pošiljka knjig, ki jo po dogovoru z urednikom smemo še prodajati po promocijski ceni 40€ (+dostava). Pohitite z naročili (slovar@orgle.si).
četrtek, 26. maj 2016
Ecce organvm! odslej tudi na dLib
Revija Ecce organvm!, ki smo jo začeli izdajati letos, je odslej dostopna tudi preko portala Narodne in univerzitetne knjižnice na dlib.si
nedelja, 15. maj 2016
Britanski Organists' Review omenja Ars organi Sloveniae
Incorporated Association of Organists (IAO - Zveza združenj organistov) je organizacija, ki združuje preko 5000 članov z vsega sveta, pretežno iz Velike Britanije in držav Commonwealtha. Izdajajo četrtletnik Organists' Review. V letošnji junijski številki je glasbeni kritik Barnaby Page objavil članek z naslovom "Order out of chaos - inside the National Pipe Organ Register", kjer so na kratko opisani obsežni rezultati in delovanje britanske organizacije, ki tam vzdržuje podatkovno zbirko o orglah. Med primeri različnih pristopov iz tujine je avtor poleg ZDA, Nemčije, Filipinov, Nove Zelandije, Japonske in Švice izpostavil tudi Ars organi Sloveniae.
sreda, 4. maj 2016
Izidor in Stina v Cankarjevem domu - Vabilo
Glasbena mladina Slovenije
Vabimo vas na koncert iz cikla
MLADI MLADIM
Vabimo vas na koncert iz cikla
MLADI MLADIM
Torek, 10.
maja 2016, ob 19.30
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
Izidor Ostan, orgle
*
Stina Strehar, orgle
Cena vstopnice 4,00 EUR.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma
Izidor Ostan, orgle
*
Stina Strehar, orgle
Cena vstopnice 4,00 EUR.
Več o sporedu:http://www.gml-drustvo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=362:mladi-mladim-1052016&catid=36
torek, 26. april 2016
Facebook: Orgelwoordenboek - 管风琴大字典 - Orgelski slovar
Glavni avtor in organizator Orgelskega slovarja Wilfried Praet je objavil nekaj vzorčnih strani na svoji Facebook strani.
Vabljeni!
Lahko pa si ogledate tudi, kaj nam sporoča kolegica: 我院校友沈媛译著《管风琴大字典》发行
Vabljeni!
Lahko pa si ogledate tudi, kaj nam sporoča kolegica: 我院校友沈媛译著《管风琴大字典》发行
nedelja, 24. april 2016
Peter Williams 1937 - 2016
Nekateri posamezniki iz sveta ustvarjalnosti izrazito označijo svojo dobo. Peter Williams je kot raziskovalec poznan po obsežnem opusu del s področja organologije in zgodovine orgel, poglobljeno je obdelal Bach in Haendla, deloval kot odličen interpret stare glasbe na čembalu in orglah ter vse življenje delal na predagoškem področju na univerzah v Angliji in ZDA. Njegova poustvarjalna teorija in praksa je poleg globokega poznavanja virov, notacije, analize, historične harmonije, ritmov in glasbenih slogov izžaravala tudi dimenzije ozadja nastajanja glasbe: okoliščine, tehnike, možnosti glasbil, celo zasebnega življenja skladateljev. Njegova glasbena filozofija je ob vsaki skladbi segala preko tiskane partiture v univerzalno glasbeno izvajalsko in poslušalsko izkušnjo.
Med 1996 in 2006 je bil direktor Britanskega inštituta za organološke študije (BIOS), do smrti pa njegov predsednik sveta. BIOS je osrednja ustanova v Veliki Birtaniji, kjer imajo zbrane podrobne tenične in zgodovinske podatke za več kot 30.000 orgel po vsej državi, vodijo sistem kategorizacije historičnih orgel, raziskujejo glasbo in glasbila, izvajalsko prakso, sodelujejo pri restavriranju in obnovah, ozaveščajo javnost in podobno. Mnoge njihove pristope smo prevzeli tudi pri oblikovanju podatkovnega sistema ARSORS.
Naj omenimo še tri podrobnosti njegovega življenja. Prva: v debeli knjigi je obdelal razvoj zahodnoevropskih orgel od leta 750 do 1250. (Mnogi organologi niti ne vedo, da so takrat orgle obstajale, in celo Williams sam le bežno obravnava razvoj v Sredozemskih deželah). Druga: vsako leto je priredil recital vseh 555 Scarlatijevih sonat - tudi po tem, ko si je v nesreči poškodoval štiri prste. Tretja: njegova zadnja knjiga Bach - A Musical Biography bo izšla letos maja. Zadnje korekcije je podpisal malo pred smrtjo, ki jo je srečal zvečer 20. marca letos - nekaj minut pred praznovanjem Bachovega rojstnega dneva. Poslovilna slovesnost bo 13. maja v Glouchestru.
Njegova najbolj odmevna dela:
The European Organ 1450-1850 (London, 1966)
Figured Bass Accompaniment (dva dela., Edinburgh, 1970)
Bach Organ Music (London, 1972)
A New History of the Organ From the Greeks to the Present Day (London, 1980)
The Organ Music of J.S. Bach (trije deli., Cambridge, 1980-1984)
Bach, Handel and Scarlatti; Tercentenary Essays (urednik; Cambridge, 1985)
Playing the Works of Bach (New York, 1986)
The Organ (1988)
Mozart: Perspectives in Performance (sourednik; Cambridge, 1991)
The Organ in Western Culture 750-1250 (Cambridge, 1993)
The King of Instruments or, How Do Churches Come to Have Organs? (London, 1993)
The Goldberg Variations (Cambridge, 2001)
The Life of Bach (2004)
J.S. Bach: A Life in Music (2007)
The King of Instruments (2012)
Bach - A Musical Biography(2016)
Dela Petra Williamsa predstavljajo temeljno literaturo za poznavanje razvoja orgel v zahodni Evropi.
Med 1996 in 2006 je bil direktor Britanskega inštituta za organološke študije (BIOS), do smrti pa njegov predsednik sveta. BIOS je osrednja ustanova v Veliki Birtaniji, kjer imajo zbrane podrobne tenične in zgodovinske podatke za več kot 30.000 orgel po vsej državi, vodijo sistem kategorizacije historičnih orgel, raziskujejo glasbo in glasbila, izvajalsko prakso, sodelujejo pri restavriranju in obnovah, ozaveščajo javnost in podobno. Mnoge njihove pristope smo prevzeli tudi pri oblikovanju podatkovnega sistema ARSORS.
Naj omenimo še tri podrobnosti njegovega življenja. Prva: v debeli knjigi je obdelal razvoj zahodnoevropskih orgel od leta 750 do 1250. (Mnogi organologi niti ne vedo, da so takrat orgle obstajale, in celo Williams sam le bežno obravnava razvoj v Sredozemskih deželah). Druga: vsako leto je priredil recital vseh 555 Scarlatijevih sonat - tudi po tem, ko si je v nesreči poškodoval štiri prste. Tretja: njegova zadnja knjiga Bach - A Musical Biography bo izšla letos maja. Zadnje korekcije je podpisal malo pred smrtjo, ki jo je srečal zvečer 20. marca letos - nekaj minut pred praznovanjem Bachovega rojstnega dneva. Poslovilna slovesnost bo 13. maja v Glouchestru.
Njegova najbolj odmevna dela:
The European Organ 1450-1850 (London, 1966)
Figured Bass Accompaniment (dva dela., Edinburgh, 1970)
Bach Organ Music (London, 1972)
A New History of the Organ From the Greeks to the Present Day (London, 1980)
The Organ Music of J.S. Bach (trije deli., Cambridge, 1980-1984)
Bach, Handel and Scarlatti; Tercentenary Essays (urednik; Cambridge, 1985)
Playing the Works of Bach (New York, 1986)
The Organ (1988)
Mozart: Perspectives in Performance (sourednik; Cambridge, 1991)
The Organ in Western Culture 750-1250 (Cambridge, 1993)
The King of Instruments or, How Do Churches Come to Have Organs? (London, 1993)
The Goldberg Variations (Cambridge, 2001)
The Life of Bach (2004)
J.S. Bach: A Life in Music (2007)
The King of Instruments (2012)
Bach - A Musical Biography(2016)
Dela Petra Williamsa predstavljajo temeljno literaturo za poznavanje razvoja orgel v zahodni Evropi.
Utrinek s terena: Janez Vrabec
Janes Urabez
je naretu te vorkle
zmakronaka
toma 1887.
(Janez Vrabec
je naredil te orgle
z Mokronoga
doma 1887.)
sreda, 20. april 2016
Obiski kraljice - CD Slovenska orgelska glasba
V nedeljo, 17.4.2016 zvečer, je bila redna oddaja programa ARS Obiski kraljice namenjena zgoščenki Slovenska orgelska glasba. Na kratko je bila predstavljena izvajalka organistka Nina Frank in nekateri skladatelji. Oddajo je pripravila Polona Gantar. Posnetek je na voljo v multimedijskem arhivu RTV.
sreda, 13. april 2016
CD s slovensko glasbo na www.salve.si
Ploščo, ki jo je Nina Frank posnela na Kolarjevih orglah na Trsteniku, in kot prvi tak izdelek pri nas vsebuje izključno slovensko orgelsko glasbo, je odslej na voljo za nakup po spletu pri založbi Salve na Rakovniku.
www.salve.si
www.salve.si
nedelja, 10. april 2016
Skrb za orgle
Ali orgle sploh potrebujejo skrbnika? In kaj naj bi počel? In kaj se
zgodi, če tistega, za kar je zadolžen, ne uspe delati? Je organist
hkrati že skrbnik? Kdaj ja, kdaj ne? Kaj pa, če je več organistov in
organistk? Je skrbnik orgel vsakokratni župnik, ki je odgovoren za
materialne zadeve župnije? Kaj, če imajo orgle zgodovinsko vrednost; je
skrb potem drugačna; bo znal organist brez preglednega vrednotenja po
širši okolici skrbeti za izjemno dediščino? Sta muzejska in uporabniška
vrednost združljivi? Kdaj neka načela - pa naj bodo še tako idealna -
postanejo ovira za umetniški navdih, in rigidno nadomestijo ustvarjalne
potenciale?
Vse to, in še več dilem, se mi je porajalo, ko so me na Brezovici zaprosili, naj pripravim eno stran "pravic in dolžnosti skrbnika orgel". Določili naj bi namreč dve osebi, ki bi imeli na skrbi nove Močnikove orgle. Ideja je pravzaprav fantastična.
Vzporedno sem pripravljal 2. številko ECCE ORGANVM! in se v poglavju Maškove razprave o popravljanju napak spraševal, kaj sploh sme, zmore ali zna povprečen slovenski organist "popraviti" pri orglah. In tudi to, česa ne zna, in zakaj nečesa ne zna, pa bi moral biti sposoben, npr. pobrisati prah, zložiti note, očistiti tipke; nenazadnje, morda tudi uglasiti jezičnike ali previdno potresti trakturo, če se ventil pri starih orgah zatakne. ...
Ko sem združil Maškovo pisanje in Brezovico, sem bil še bolj zmeden. Koliko je sploh mogoče naložiti "dolžnosti" organistu (ali skrbniku) na podeželju, ki to dela prostovoljno in brezplačno? Naj bo pri vsaki maši in prireditvi zraven? Naj opozori nekega pomembnega organista, ki slučajno pride na počitnice, da ne sme igrati v športnih copatih? Kako naj vzržuje potrebno vlago in temperaturo? Naj komadira župnika; koliko, do katere mere? Naj za vsako opaženo hibo kliče orglarja? Naj sedi zraven, ko zagnani prvošolci orgelske šole vadijo prve pedalne vaje? Sama vprašanja.
Na koncu se je vseeno nekaj rodilo: da ne bo preveč dolžnosti, oziroma predvsem, da bodo te dolžnosti kolikortoliko uresničljive, in da bodo skrbniku vseeno pripadle tudi neke pravice, vsaj do obveščanja.
Morda komu pride prav - vsaj za razmislek: SKRB ZA ORGLE
Vse to, in še več dilem, se mi je porajalo, ko so me na Brezovici zaprosili, naj pripravim eno stran "pravic in dolžnosti skrbnika orgel". Določili naj bi namreč dve osebi, ki bi imeli na skrbi nove Močnikove orgle. Ideja je pravzaprav fantastična.
Vzporedno sem pripravljal 2. številko ECCE ORGANVM! in se v poglavju Maškove razprave o popravljanju napak spraševal, kaj sploh sme, zmore ali zna povprečen slovenski organist "popraviti" pri orglah. In tudi to, česa ne zna, in zakaj nečesa ne zna, pa bi moral biti sposoben, npr. pobrisati prah, zložiti note, očistiti tipke; nenazadnje, morda tudi uglasiti jezičnike ali previdno potresti trakturo, če se ventil pri starih orgah zatakne. ...
Ko sem združil Maškovo pisanje in Brezovico, sem bil še bolj zmeden. Koliko je sploh mogoče naložiti "dolžnosti" organistu (ali skrbniku) na podeželju, ki to dela prostovoljno in brezplačno? Naj bo pri vsaki maši in prireditvi zraven? Naj opozori nekega pomembnega organista, ki slučajno pride na počitnice, da ne sme igrati v športnih copatih? Kako naj vzržuje potrebno vlago in temperaturo? Naj komadira župnika; koliko, do katere mere? Naj za vsako opaženo hibo kliče orglarja? Naj sedi zraven, ko zagnani prvošolci orgelske šole vadijo prve pedalne vaje? Sama vprašanja.
Na koncu se je vseeno nekaj rodilo: da ne bo preveč dolžnosti, oziroma predvsem, da bodo te dolžnosti kolikortoliko uresničljive, in da bodo skrbniku vseeno pripadle tudi neke pravice, vsaj do obveščanja.
Morda komu pride prav - vsaj za razmislek: SKRB ZA ORGLE
sreda, 6. april 2016
ECCE ORGANVUM! Št. 2
Pravkar je izšla druga številka revije ECCE ORGANVM!
Druga števila revije prinaša - prvič v domačem jeziku pisca - prvo znano organološko razpravo na Slovenskem. Originalno besedilo je na voljo v digitalni spletni knjižnici www.dlib.si:
Kamilo Mašek (1859): O sestavi orgel in njihovem vzdrževanju / Construction and
Maintenance of Pipe Organ by Kamilo Mašek (1859) - translation with short introduction in German language. [5]
Potem pa še:
Zapisi s terena / Field notes - Koroška 2015 (Vrhe pri Slovenj Gradcu, Poljane pri Prevaljah) [31]
Orgelski nenazadnje / Final organ page: Nove Močnikove orgle na Brezovici / New Organ by Orglarstvo Močnik [35]
Poleg tega v tej številki začenjamo uvajati interaktivnost, s čemer lahko znanje razširite z informacijami iz drugih virov.
ecce_organum_002.pdf
Vabljeni k branju!
Druga števila revije prinaša - prvič v domačem jeziku pisca - prvo znano organološko razpravo na Slovenskem. Originalno besedilo je na voljo v digitalni spletni knjižnici www.dlib.si:
Kamilo Mašek (1859): O sestavi orgel in njihovem vzdrževanju / Construction and
Maintenance of Pipe Organ by Kamilo Mašek (1859) - translation with short introduction in German language. [5]
Potem pa še:
Zapisi s terena / Field notes - Koroška 2015 (Vrhe pri Slovenj Gradcu, Poljane pri Prevaljah) [31]
Orgelski nenazadnje / Final organ page: Nove Močnikove orgle na Brezovici / New Organ by Orglarstvo Močnik [35]
Poleg tega v tej številki začenjamo uvajati interaktivnost, s čemer lahko znanje razširite z informacijami iz drugih virov.
ecce_organum_002.pdf
Vabljeni k branju!
nedelja, 3. april 2016
Brezovica - predstavitev novih Močnikovi orgel
Sinoči smo na Brezovici lahko prisluhnili vrhunski in poglobljeni predstavitvi orgel, ki jih je v slogu francoske romantike izdelalo orglarstvo Močnik. Dalibor Miklavčič je ne le naš neprekosljivi improvizator, ampak tudi delovanje orgel - in to vsakih posebej - tako dobro pozna, da njegova živa in živa beseda potegne in razveseli.
V drugem delu smo poslušali domače izvajalce. Program je bil obarvan slogovno, pretežno francosko. Angela Tomanič se je uvodoma s Peetersovo Tokato na Zahvalno pesem zahvalila za neverjetno plodna koncertna in pedagoška leta, ki jih je leta 1951, to je pred 65-timi leti, začela prav na tem koru. Pomenljivo. Sledila je izvrstna mladina, ki je na koru na Brezovici ne manjka: Matej Plevnik, Ana, Lucija in Gregor Žitko ter Veronika Celarc. In še nekaj organistk je bilo v zakulisju, nam je povedal župnik.
V župnijah s tako dobrimi glasbenimi koreninami in s toliko naraščaja, so kakovostne orgle gotovo dobra naložba. Orgle pa, kaj naj rečemo drugega kot, nastajajo zelo zelo dobre.
Kot na Cavaillé-Collu (D. Miklavčič na predstavitvi).
Homilija škofa Antona Jamnika na dan blagoslova, v nedeljo ob 10. uri.
V drugem delu smo poslušali domače izvajalce. Program je bil obarvan slogovno, pretežno francosko. Angela Tomanič se je uvodoma s Peetersovo Tokato na Zahvalno pesem zahvalila za neverjetno plodna koncertna in pedagoška leta, ki jih je leta 1951, to je pred 65-timi leti, začela prav na tem koru. Pomenljivo. Sledila je izvrstna mladina, ki je na koru na Brezovici ne manjka: Matej Plevnik, Ana, Lucija in Gregor Žitko ter Veronika Celarc. In še nekaj organistk je bilo v zakulisju, nam je povedal župnik.
V župnijah s tako dobrimi glasbenimi koreninami in s toliko naraščaja, so kakovostne orgle gotovo dobra naložba. Orgle pa, kaj naj rečemo drugega kot, nastajajo zelo zelo dobre.
Kot na Cavaillé-Collu (D. Miklavčič na predstavitvi).
Homilija škofa Antona Jamnika na dan blagoslova, v nedeljo ob 10. uri.
petek, 1. april 2016
Nevarnosti orgel za zdravje in varnost
Kot je večina od bralcev že seznanjena, je nedavno Evropska komisija sprejela uredbo, po kateri tudi orgle - zaradi vsebujočega svinca - sodijo med nevarne aparate, ki naj bi jih v EU ne uporabljali. Kasneje so bile določbe nekoliko omiljene v primerih kulturne dediščine.
Na drugi strani oceana se ukvarjajo s podobnimi zadevami. Njihov akt USLA-1883/42-oo7, ki govori o snoveh, nevarnih za človekovo zdravje, se nanaša tudi na svinec, predvsem pa uranove izotope, ki jih orgelske piščali v zelo neznatnih količinah vsebujejo.
Lani jeseni, očitno povezano s predvolilno kampanijo, je eden od njihovih oddelkov stopil v stik z vsemi deležniki na področju kulturne dediščine, ki bi lahko vsebovala nevarne snovi. Na Ars organi Sloveniae smo tako dobili dopis "Risk of Pipe Organs for National Security" , ki ga zdaj že lahko objavimo, ker nima več stopnje stroge zaupnosti.
Kot boste razbrali, gre očitno za varnostne zadeve, ki bi bile lahko povezane s potencialno zmago "najbogatejšega slovenskega zeta" in verjetnega obiska v domovini njegove soproge. Čeprav se zdi nam v Sloveniji tolikšna skrb morda pretirana, pa je vsekakor zanimivo, da so nas opazili.
1.april 2016
Na drugi strani oceana se ukvarjajo s podobnimi zadevami. Njihov akt USLA-1883/42-oo7, ki govori o snoveh, nevarnih za človekovo zdravje, se nanaša tudi na svinec, predvsem pa uranove izotope, ki jih orgelske piščali v zelo neznatnih količinah vsebujejo.
Lani jeseni, očitno povezano s predvolilno kampanijo, je eden od njihovih oddelkov stopil v stik z vsemi deležniki na področju kulturne dediščine, ki bi lahko vsebovala nevarne snovi. Na Ars organi Sloveniae smo tako dobili dopis "Risk of Pipe Organs for National Security" , ki ga zdaj že lahko objavimo, ker nima več stopnje stroge zaupnosti.
Kot boste razbrali, gre očitno za varnostne zadeve, ki bi bile lahko povezane s potencialno zmago "najbogatejšega slovenskega zeta" in verjetnega obiska v domovini njegove soproge. Čeprav se zdi nam v Sloveniji tolikšna skrb morda pretirana, pa je vsekakor zanimivo, da so nas opazili.
1.april 2016
sreda, 30. marec 2016
Tekmovanje Svirél v Goriških Brdih
Svirél je največje mednarodno glasbeno tekmovanje pri nas. Letos so bodo na njem prvič pomerili tudi organisti in čembalisti. Večina tekmovalnega dela poteka na različnih lokacijah v Goriških Brdih. Orgle bomo lahko tekmovalno slišali v konkatedrali v Novi Gorici od 14. do 16. aprila in na zaključnem koncertu v nedeljo, 17.4. popoldne.
Spored in dodatne informacije na strani društva UPOL, ki tekmovanje organizira.
Spored in dodatne informacije na strani društva UPOL, ki tekmovanje organizira.
sreda, 23. marec 2016
torek, 8. marec 2016
Poljudno o orglah na Ptuju
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož vabi na poljudno predavanje o orglah.
Na kratko se bomo sprehodili po sestavi in zgodovini orgel,
pregledali zanimivosti orgel po svetu in v Sloveniji
ter skušali spoznati, kako nas orgelska kultura uvršča
v skupno družino evropskih narodov.
Četrtek, 10. marca 2016. ob 18. uri
v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Predavatelj se vabilu pridružuje.
v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Predavatelj se vabilu pridružuje.
torek, 1. marec 2016
Orgelski slovar bo stal 46 €
Orgelski slovar (W. Praet s soavtorji: Orgelwoordenboek) je izjemno kakovostna knjiga, ki je sestavljena iz uvoda, slovarja in kazala. V 23-tih je obdelano 953 izrazov različnih delov, oblik in pojmov, ki so pvoezani z orglami, in sicer v: katalonščini, kitajščini, češčini, nemščini, danščini, angleščini, esperantu, španščini, francoščini, finščini, madžarščini, italijanščini, japonščini (tudi latinizirano), latinščini, litvanščini, norveščini, nizozemščini, portugalščini, poljščini, romunščini, ruščini (v cirilici), švedščini in slovenščini. V slovarskem delu je večina predmetov prikazanih na nazornih risbah in skicah. Teh je 299 - na večini je predstavljeno več pojmov - in predstavljajo zelo nazorno učilnico, zaradi česar izdelek nedvomno presega ime slovar in svojih 23 jezikov. Kazala na koncu knjige so abecedna in vam bodo prišla predvsem prav pri prebiranju tuje literature.
Knjiga na 606-tih straneh je vezana v trde platnice, tiskana je na zelo trajnem papirju in močno vezana.
Prodajna cena slovarja z vključenimi dajatvami in brez stroškov pošiljanja bo 46€.
V promocijskem obdobju (pri naročilu do konca marca oz. do razprodaje) je cena za zasebne naročnike in projektne partnerje Ars organi Sloveniae 40€ + poštnina. Nekaj izvodov, ki so namenjeni promociji, je še v našem skladišču, nekaj jih imamo na voljo še pri izdajatelju. Svoja naročila sporočite na arsors@jarina.org. ali pokličite na 031 684 916.
Knjiga na 606-tih straneh je vezana v trde platnice, tiskana je na zelo trajnem papirju in močno vezana.
Prodajna cena slovarja z vključenimi dajatvami in brez stroškov pošiljanja bo 46€.
V promocijskem obdobju (pri naročilu do konca marca oz. do razprodaje) je cena za zasebne naročnike in projektne partnerje Ars organi Sloveniae 40€ + poštnina. Nekaj izvodov, ki so namenjeni promociji, je še v našem skladišču, nekaj jih imamo na voljo še pri izdajatelju. Svoja naročila sporočite na arsors@jarina.org. ali pokličite na 031 684 916.
torek, 16. februar 2016
Organ live in Organ magic
Orgelski navdušenci z obžalovanjem ugotavljate, da je radijski program Musica religiosa 1. januarja letos ugasnil. Nizozemski lastnik se je namreč odločil, da ukine več programov, ki niso prinašali posebnega dobička. Tako nam zdaj za stalno poslušanje (skoraj) izključno orgelske glasbe ostaneta
Organ live
in
Organ Magic
Če kdo pozna še kakšen podoben kanal, naj javi in bomo objavili!
Seveda pa ne pozabite, da le glasba v živo prinaša pristne užitke. Na koledarju lahko sledite objavam večine dogodkov, ki so z orglami na Slovenskem povezani. Tudi tu vabljeni, da nam sporočite, če se v vašem kraju kaj dogaja.
Organ live
in
Organ Magic
Če kdo pozna še kakšen podoben kanal, naj javi in bomo objavili!
Seveda pa ne pozabite, da le glasba v živo prinaša pristne užitke. Na koledarju lahko sledite objavam večine dogodkov, ki so z orglami na Slovenskem povezani. Tudi tu vabljeni, da nam sporočite, če se v vašem kraju kaj dogaja.
torek, 9. februar 2016
Orgelwoordenboek - Orgelski slovar za 8. februar
Urednik Wilfried Praet sporoča, da je prve pošiljke 23 jezičnega orgelskega slovarja že pripravil za oddajo na pošto. Kot smo na tem portalu že poročali, je tokrat vanj uvrščeno preko 900 slovenskih izrazov. Za vse, ki se za orgle kakorkoli zanimate ali se z njimi ukvarjate - in pri tem brez branja literature v tujih jezikih ne gre - bo knjiga gotovo eden najpomembnejših pripomočkov. Končna različica ima tudi velik poučni pomen, saj je večina izrazov lepo in nazorno ilustriranih.
Naročila sprejemamo tudi na ARSORS. Čimprej se javite na naslov arsors@jarina.org, da lahko naročimo naslednjo pošiljko.
Letos imamo na področju orgelske slovenščine res močan razlog za praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
Naročila sprejemamo tudi na ARSORS. Čimprej se javite na naslov arsors@jarina.org, da lahko naročimo naslednjo pošiljko.
Letos imamo na področju orgelske slovenščine res močan razlog za praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
ponedeljek, 8. februar 2016
Nova pridobitev v ptujskem muzeju
Danes, na slovenski kulturni praznik in predpustni ponedeljek, je bilo orgelsko veselo prevsem na Ptujskem gradu. Pozitiv Jana Františka Janečka iz leta 1748, ki ga je pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pridobil lansko leto, se je v lepo restavrirani podobi pokazal v svoji baročni zvočni svetlobi. Tone Potočnik je z deli skadateljev od zgodnjega baroka do romantike pokazal množico glasvonih možnosti, ki ga je mogoče izvleči iz štiriregistrskega glasbila. Najbolj avtentično so zvenele prav skladbe iz časa nastanak pozitiva in tiste, dobrega pol stoletja zgodnejše.
Restavriranje in delno rekonstrukcijo tehničnega ter zvočnega dela je z dostojnim spoštovanjem izvedel Drago Lukman, zunanjost omare pa hišni restavrator, za orgelska ohišja izvrstni Boštjan Roškar.
Več o restavriranem pozitivu in osrednji slovenski zbirki glasbil na voljona spletu muzeja www.pmpo.si.
Posnetki s koncerta bodo v kratkem na arsors.
Restavriranje in delno rekonstrukcijo tehničnega ter zvočnega dela je z dostojnim spoštovanjem izvedel Drago Lukman, zunanjost omare pa hišni restavrator, za orgelska ohišja izvrstni Boštjan Roškar.
Več o restavriranem pozitivu in osrednji slovenski zbirki glasbil na voljona spletu muzeja www.pmpo.si.
Posnetki s koncerta bodo v kratkem na arsors.
nedelja, 7. februar 2016
Blagoslov na Bledu
Nadškof Stanislav Zore je danes slovesno blagoslovil obnovljene Milavčeve orgle v župnijski cerkvi na Bledu. Orglar Simon Kolar je delo izvedel s poglobljeno zavzetostjo, zato mu je tak rezultat tudi uspel. Tone Potočnik je pestrost orgelskih zvokov na inovetiven način predstavil kar s preludiji in postudiji k posameznim pesmim. Domači zbori so se zelo izkazali. Bogu hvala.
petek, 5. februar 2016
Bled - minute za predokus
Romantika z Milavčevim kornetom.
Skoraj barok.
Izvedljivo, slogovno pogojno.
Mendelssohn - na Bledu verjetno
sreda, 3. februar 2016
Blagoslov obnove orgel na Bledu
ponedeljek, 25. januar 2016
Radio Ognjišče o Nini Frank in njeni plošči
Sinoči, v nedeljo 24.1.2016, je radio Ognjišče v okviru redne oddaje Sakralna glasba predvajal predstavitev plošče slovenske orgelske glasbe, o kateri smo tu že na kratko poročali, nekaj več pa je napisano tudi v zadnji številki Cerkvenega glasbenika, ki ga je oddaja deloma povzela. Poslušali smo lahko tudi 6 posnetkov s plošče.
Kdor bi rad ponovno poslušal oddajo, je na voljo v njihovem arhivu.
Ploščo je sicer po podatkih, ki so nam trenutno na voljo, mogoče kupiti pri založbi Salve.
Kdor bi rad ponovno poslušal oddajo, je na voljo v njihovem arhivu.
Ploščo je sicer po podatkih, ki so nam trenutno na voljo, mogoče kupiti pri založbi Salve.
sreda, 6. januar 2016
ECCE ORGANVM!
Yes, dear friends and organ enthusiasts, we are working on towards the second decade of efforts for pipe organ database, heritage and music awareness. In a sense of celebration, we fulfilled an old idea of publication as an upgrade to the plain annual reports known until now. The name ECCE ORGANVM! drawn as an inspiration from inscription on the front of an instrument that - as many others - once and now serves as interconnection of European organ spirit.
At the outset of the New Year, I would like to express thankfulness to all colleagues, wish a quality networking of data to all professionals, and many strong and fruitful relations in supporting common pipe organ idea to all enthusiasts.
Tako je, dragi prijatelji in orgelski navdušenci, naša prizadevanja za ozaveščanje pomena podatkov, dediščine in orgelske glasbe so stopila v drugo desetletje. V smislu praznovanja smo uresničili davno zamisel, da bi letno poročilo izšlo v primernejši obliki. Ime ECCE ORGANVM! izvira iz navdiha sprednje stranice že vsem dobro znanega glasbila, ki je nekoč in danes - kot mnoga druga - povezovalo duha evropskega orglarstva.
Ob porajanju novega leta se želim zahvaliti vsem sodelavcem, vsem orgelskim strokovnjakom želim kakovostno mreženje podatkov, ljubiteljem pa močne in plodovite povezave v podporo skupne ideje orgel.
Jurij Dobravec
http://glej.orgle.si/ecce_organum_001.pdf
qVod seXta IanVarII sonare InCepIt
Forwarding welcome! Posredovanje naprej zaželjeno!
ponedeljek, 4. januar 2016
Cerkveni glasbenik 2015 - 06
Zadnja številka 108. letnika Cerkvenega glasbenika ponovno prinaša veliko novic, ki so neposredno povezane z orglami. V osrednjem pogovoru izvemo nekaj o Tomažu Močniku, njegovi delavnici in uspehih v tujini, ki so rezultat kakovostnega dela. Kdor dela v tujini dobro ve, kako se razmere tam razlikujejo od naših - predvsem pri poštenem poslovanju, rokih in organizaciji nadzora.
Edo Škulj na kratko poroča o Pirčevih dnevih v Podbrezjah, kjer je aktivno sodeloval pri promociji orglarja Petra Rojca. Pravzaprav gre za lepo lokalno gesto Podbrežanov do svojega rojaka. Nadalje so predstavljene štiri orglarske delavnice, ki jih je Škulj izdal v knjižni obliki lani jeseni in prva zvočna plošča s slovensko orgelsko glasbo, ki jo je Nina Frank posnela na kolarjevih orgah na Trsteniku.
Lucija Brunec poroča o srečanju organistov Mariborske nadškofije, kjer so se preizkusili tudi v orgelski improvizaciji, dan SCG v Stični, kjer je bilo nekaj besed tudi o ARSORS predstavlja Franc Černelič.
Zadnjo platnico krasi Rumplova omara orgel v Zgornjem Tuhinju, v kateri od lani zvenijo zvočne zamisli Boštjana Černeta.
Vabljeni k branju!
Edo Škulj na kratko poroča o Pirčevih dnevih v Podbrezjah, kjer je aktivno sodeloval pri promociji orglarja Petra Rojca. Pravzaprav gre za lepo lokalno gesto Podbrežanov do svojega rojaka. Nadalje so predstavljene štiri orglarske delavnice, ki jih je Škulj izdal v knjižni obliki lani jeseni in prva zvočna plošča s slovensko orgelsko glasbo, ki jo je Nina Frank posnela na kolarjevih orgah na Trsteniku.
Lucija Brunec poroča o srečanju organistov Mariborske nadškofije, kjer so se preizkusili tudi v orgelski improvizaciji, dan SCG v Stični, kjer je bilo nekaj besed tudi o ARSORS predstavlja Franc Černelič.
Zadnjo platnico krasi Rumplova omara orgel v Zgornjem Tuhinju, v kateri od lani zvenijo zvočne zamisli Boštjana Černeta.
Vabljeni k branju!
Naročite se na:
Objave (Atom)