orgelski zapisi

torek, 26. april 2016

Facebook: Orgelwoordenboek - 管风琴大字典 - Orgelski slovar

Glavni avtor in organizator Orgelskega slovarja Wilfried Praet je objavil nekaj vzorčnih strani na svoji Facebook strani.


Vabljeni!

Lahko pa si ogledate tudi, kaj nam sporoča kolegica: 我院校友沈媛译著《管风琴大字典》发行

nedelja, 24. april 2016

Peter Williams 1937 - 2016

Nekateri posamezniki iz sveta ustvarjalnosti izrazito označijo svojo dobo. Peter Williams je kot raziskovalec poznan po obsežnem opusu del s področja organologije in zgodovine orgel, poglobljeno je obdelal Bach in Haendla, deloval kot odličen interpret stare glasbe na čembalu in orglah ter vse življenje delal na predagoškem področju na univerzah v Angliji in ZDA. Njegova poustvarjalna teorija in praksa je poleg globokega poznavanja virov, notacije, analize, historične harmonije, ritmov in glasbenih slogov izžaravala tudi dimenzije ozadja nastajanja glasbe: okoliščine, tehnike, možnosti glasbil, celo zasebnega življenja skladateljev. Njegova glasbena filozofija je ob vsaki skladbi segala preko tiskane partiture v univerzalno glasbeno izvajalsko in poslušalsko izkušnjo.

Med 1996 in 2006 je bil direktor Britanskega inštituta za organološke študije (BIOS), do smrti pa njegov predsednik sveta. BIOS je osrednja ustanova v Veliki Birtaniji, kjer imajo zbrane podrobne tenične in zgodovinske podatke za več kot 30.000 orgel po vsej državi, vodijo sistem kategorizacije historičnih orgel, raziskujejo glasbo in glasbila, izvajalsko prakso, sodelujejo pri restavriranju in obnovah, ozaveščajo javnost in podobno. Mnoge njihove pristope smo prevzeli tudi pri oblikovanju podatkovnega sistema ARSORS.

Naj omenimo še tri podrobnosti njegovega življenja. Prva: v debeli knjigi je obdelal razvoj zahodnoevropskih orgel od leta 750 do 1250. (Mnogi organologi niti ne vedo, da so takrat orgle obstajale, in celo Williams sam le bežno obravnava razvoj v Sredozemskih deželah). Druga: vsako leto je priredil recital vseh 555 Scarlatijevih sonat - tudi po tem, ko si je v nesreči poškodoval štiri prste. Tretja: njegova zadnja knjiga Bach - A Musical Biography bo izšla letos maja. Zadnje korekcije je podpisal malo pred smrtjo, ki jo je srečal zvečer 20. marca letos - nekaj minut pred praznovanjem Bachovega rojstnega dneva. Poslovilna slovesnost bo 13. maja v Glouchestru.

Njegova najbolj odmevna dela:

The European Organ 1450-1850 (London, 1966)
Figured Bass Accompaniment (dva dela., Edinburgh, 1970)
Bach Organ Music (London, 1972)
A New History of the Organ From the Greeks to the Present Day (London, 1980)
The Organ Music of J.S. Bach (trije deli., Cambridge, 1980-1984)
Bach, Handel and Scarlatti; Tercentenary Essays (urednik; Cambridge, 1985)
Playing the Works of Bach (New York, 1986)
The Organ (1988)
Mozart: Perspectives in Performance (sourednik; Cambridge, 1991)
The Organ in Western Culture 750-1250 (Cambridge, 1993)
The King of Instruments or, How Do Churches Come to Have Organs? (London, 1993)
The Goldberg Variations (Cambridge, 2001)
The Life of Bach (2004)
J.S. Bach: A Life in Music (2007)
The King of Instruments (2012)
Bach - A Musical Biography(2016)

Dela Petra Williamsa predstavljajo temeljno literaturo za poznavanje razvoja orgel v zahodni Evropi.

Utrinek s terena: Janez Vrabec



Janes Urabez
je naretu te vorkle
zmakronaka
toma 1887.

(Janez Vrabec
je naredil te orgle
z Mokronoga
doma 1887.)

sreda, 20. april 2016

Obiski kraljice - CD Slovenska orgelska glasba

V nedeljo, 17.4.2016 zvečer, je bila redna oddaja programa ARS Obiski kraljice namenjena zgoščenki Slovenska orgelska glasba. Na kratko je bila predstavljena izvajalka organistka Nina Frank in nekateri skladatelji. Oddajo je pripravila Polona Gantar. Posnetek je na voljo v multimedijskem arhivu RTV.

sreda, 13. april 2016

CD s slovensko glasbo na www.salve.si

Ploščo, ki jo je Nina Frank posnela na Kolarjevih orglah na Trsteniku, in kot prvi tak izdelek pri nas vsebuje izključno slovensko orgelsko glasbo, je odslej na voljo za nakup po spletu pri založbi Salve na Rakovniku.
www.salve.si

nedelja, 10. april 2016

Skrb za orgle

Ali orgle sploh potrebujejo skrbnika? In kaj naj bi počel? In kaj se zgodi, če tistega, za kar je zadolžen, ne uspe delati? Je organist hkrati že skrbnik? Kdaj ja, kdaj ne? Kaj pa, če je več organistov in organistk? Je skrbnik orgel vsakokratni župnik, ki je odgovoren za materialne zadeve župnije? Kaj, če imajo orgle zgodovinsko vrednost; je skrb potem drugačna; bo znal organist brez preglednega vrednotenja po širši okolici skrbeti za izjemno dediščino? Sta muzejska in uporabniška vrednost združljivi? Kdaj neka načela - pa naj bodo še tako idealna - postanejo ovira za umetniški navdih, in rigidno nadomestijo ustvarjalne potenciale?

Vse to, in še več dilem, se mi je porajalo, ko so me na Brezovici zaprosili, naj pripravim eno stran "pravic in dolžnosti skrbnika orgel". Določili naj bi namreč dve osebi, ki bi imeli na skrbi nove Močnikove orgle. Ideja je pravzaprav fantastična.

Vzporedno sem pripravljal 2. številko ECCE ORGANVM! in se v poglavju Maškove razprave o popravljanju napak spraševal, kaj sploh sme, zmore ali zna povprečen slovenski organist "popraviti" pri orglah. In tudi to, česa ne zna, in zakaj nečesa ne zna, pa bi moral biti sposoben, npr. pobrisati prah, zložiti note, očistiti tipke; nenazadnje, morda tudi uglasiti jezičnike ali previdno potresti trakturo, če se ventil pri starih orgah zatakne.  ...

Ko sem združil Maškovo pisanje in Brezovico, sem bil še bolj zmeden. Koliko je sploh mogoče naložiti "dolžnosti" organistu (ali skrbniku) na podeželju, ki to dela prostovoljno in brezplačno? Naj bo pri vsaki maši in prireditvi zraven? Naj opozori nekega pomembnega organista, ki slučajno pride na počitnice, da ne sme igrati v športnih copatih? Kako naj vzržuje potrebno vlago in temperaturo? Naj komadira župnika; koliko, do katere mere? Naj za vsako opaženo hibo kliče orglarja? Naj sedi zraven, ko zagnani prvošolci orgelske šole vadijo prve pedalne vaje? Sama vprašanja.

Na koncu se je vseeno nekaj rodilo: da ne bo preveč dolžnosti, oziroma predvsem, da bodo te dolžnosti kolikortoliko uresničljive, in da bodo skrbniku vseeno pripadle tudi neke pravice, vsaj do obveščanja.

Morda komu pride prav - vsaj za razmislek: SKRB ZA ORGLE


sreda, 06. april 2016

ECCE ORGANVUM! Št. 2

Pravkar je izšla druga številka revije ECCE ORGANVM!



Druga števila revije prinaša - prvič v domačem jeziku pisca - prvo znano organološko razpravo na Slovenskem. Originalno besedilo je na voljo v digitalni spletni knjižnici www.dlib.si:

Kamilo Mašek (1859): O sestavi orgel in njihovem vzdrževanju / Construction and
Maintenance of Pipe Organ by Kamilo Mašek (1859) - translation with short introduction in German language. [5]

Potem pa še:
Zapisi s terena / Field notes - Koroška 2015 (Vrhe pri Slovenj Gradcu, Poljane pri Prevaljah) [31]
Orgelski nenazadnje / Final organ page: Nove Močnikove orgle na Brezovici / New Organ by Orglarstvo Močnik [35]







Poleg tega v tej številki začenjamo uvajati interaktivnost, s čemer lahko znanje razširite z informacijami iz drugih virov.

ecce_organum_002.pdf

Vabljeni k branju!


nedelja, 03. april 2016

Brezovica - predstavitev novih Močnikovi orgel

Sinoči smo na Brezovici lahko prisluhnili vrhunski in poglobljeni predstavitvi orgel, ki jih je v slogu francoske romantike izdelalo orglarstvo Močnik. Dalibor Miklavčič je ne le naš neprekosljivi improvizator, ampak tudi delovanje orgel - in to vsakih posebej - tako dobro pozna, da njegova živa in živa beseda potegne in razveseli.


V drugem delu smo poslušali domače izvajalce. Program je bil obarvan slogovno, pretežno francosko. Angela Tomanič se je uvodoma s Peetersovo Tokato na Zahvalno pesem zahvalila za neverjetno plodna koncertna in pedagoška leta, ki jih je leta 1951, to je pred 65-timi leti, začela prav na tem koru. Pomenljivo. Sledila je izvrstna mladina, ki je na koru na Brezovici ne manjka: Matej Plevnik, Ana, Lucija in Gregor Žitko ter Veronika Celarc. In še nekaj organistk je bilo v zakulisju, nam je povedal župnik.
V župnijah s tako dobrimi glasbenimi koreninami in s toliko naraščaja, so kakovostne orgle gotovo dobra naložba. Orgle pa, kaj naj rečemo drugega kot, nastajajo zelo zelo dobre.


Kot na Cavaillé-Collu (D. Miklavčič na predstavitvi).

Homilija škofa Antona Jamnika na dan blagoslova, v nedeljo ob 10. uri.

petek, 01. april 2016

Nevarnosti orgel za zdravje in varnost

Kot je večina od bralcev že seznanjena, je nedavno Evropska komisija sprejela uredbo, po kateri tudi orgle - zaradi vsebujočega svinca - sodijo med nevarne aparate, ki naj bi jih v EU ne uporabljali. Kasneje so bile določbe nekoliko omiljene v primerih kulturne dediščine.


Na drugi strani oceana se ukvarjajo s podobnimi zadevami. Njihov akt USLA-1883/42-oo7, ki govori o snoveh, nevarnih za človekovo zdravje, se nanaša tudi na svinec, predvsem pa uranove izotope, ki jih orgelske piščali v zelo neznatnih količinah vsebujejo.

Lani jeseni, očitno povezano s predvolilno kampanijo, je eden od njihovih oddelkov stopil v stik z vsemi deležniki na področju kulturne dediščine, ki bi lahko vsebovala nevarne snovi. Na Ars organi Sloveniae smo tako dobili dopis "Risk of Pipe Organs for National Security" , ki ga zdaj že lahko objavimo, ker nima več stopnje stroge zaupnosti.

Kot boste razbrali, gre očitno za varnostne zadeve, ki bi bile lahko povezane s potencialno zmago "najbogatejšega slovenskega zeta" in verjetnega obiska v domovini njegove soproge. Čeprav se zdi nam v Sloveniji tolikšna skrb morda pretirana, pa je vsekakor zanimivo, da so nas opazili.


1.april 2016