orgelski zapisi

nedelja, 28. avgust 2016

Janeček krščen 3. dec. 1697

V krstni knjigi za Podebrady je 3. decembra 1697 vpisano:

Jan, otecz Jan Janecžek, Tereza Janecžek, materž.

V indeksu te knjige piše:

Janecžek Johan, Podebrady 8. Dec. 1697.


Verjetno gre za celjskega orglarja Jana Františka Janečka.


Nižje spodaj je v indeks za 11.11. 1700 vpisan Janecžek Martin, ki pa verjetno ni bil Janov brat. Podrobnosti sledijo.



Janeček preseneča

Poletno terensko delo programa Ars organi Sloveniae je prineslo mnogo novosti, o katerih boste brali v prihodnjih mesecih. Letos posebej izpostavljamo Celjskega baročnega orglarja J.F Janečka, ki je deloval v 18. stoletju, in ga je verjetno slovenska organologija od vseh orglarjev doslej najbolj poglobljeno obdelovala. Znanje se precej širi. Tako so v 80-ih letih vedeli za 30 njegovih glasbil. Malo po prelomu stoletja se je znanje povečalo na 40. Danes smo na številki nad 50. Za nekaj glasbil se je tudi izkazalo, da jih je izdelal kdo drug, oziroma, da je bil dosedanji podatek gotovo napačen.

Ugotovitve zadnjega tedna kažejo, da je Janeček orgle izdelal tudi za Marijo Bistrico v hrvaškem Zagorju, in sicer 1723. Podrobnosti še raziskujemo. Prav pred kratkim pa smo odkrili njegov popolnoma ohranjen pozitiv, vključno s prospektnimi piščalmi. Inštrument doslej v naši podatkovni zbirki ni bil evidentiran, sled za raziskavo pa je bil cerkveni inventar tiste cerkve iz leta 1860, v katerem je nekoliko hecno zabeleženo: Ein Orgel mit 4 pozitiv Registern. Tudi popis Lavantinske škofije iz 1911 ni veliko napredoval. Piše natanko takole: Orgle ima 4 spremene.

Pozitiv je dokaj tipski, ima štiri kasične Janečkove registre: dve leseni kopuli, kovinski principal in malo miksturo. Doslej za leto 1745 njegova aktivnost ni bila poznana.




petek, 12. avgust 2016

Kunathova začasna delavnica prodana

J.G.Kunath je potem, ko se je iz Cerknice preselil v Ljubljano, v začetku (vsaj do januarja 1827) stanoval v Trnovskem predmestju 18, kjer je imel v prvem nadstropju delavnico in verjetno manjše razstavišče orgel.


 
 
Neugledna nepremičnina sredi trnovkih blokov stoji še danes, lastništvo pa je povezano s propadlim gradbenim podjetjem SCT. Nedavno je dobila novega lastnika, ki obeta spremembe.
 
 


Stavba je danes očitno tako pomembna, da o njenem latništvu poročajo kar nekateri osrednji slovenski meiji, npr. Dnevnik, Siol.

Osnova zemljevida: Google 2016; dlib 1830. Viri: Ecce organym!, Laibacher Zeitung 1827.